Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko bremeni svetovne gospodarske obete, cene nafte še naprej padajo

Oil wells facing one another
Foto: Unsplash

Cene nafte so v ponedeljek padle zaradi zaskrbljenosti, da bo zaostrovanje trgovinske vojne med Združenimi državami Amerike in Kitajsko oslabilo svetovno gospodarsko rast in zmanjšalo povpraševanje po gorivu.

Terminske pogodbe za surovo nafto brent so se znižale za 29 centov in znašajo 64,47 ameriških dolarjev (približno 60,45 evra) za sod. Terminske pogodbe za ameriško nafto West Texas Intermediate (WTI) so se trgovale po ceni 61,23 dolarja (približno 57,40 evra) za sodček, kar pomeni padec za 27 centov.

Obe pogodbi sta od začetka meseca izgubili približno deset dolarjev (približno 9,38 evra) na sodček, saj se je trgovinska vojna med največjima svetovnima gospodarstvoma še dodatno zaostrila.

Goldman Sachs pričakuje, da bo povprečna cena brenta v preostanku leta 2025 znašala 63 dolarjev (približno 59,10 evra), poroča Reuters, medtem ko naj bi WTI dosegel 59 dolarjev (približno 55,35 evra). Za leto 2026 napovedujejo povprečno ceno 58 dolarjev (približno 54,45 evra) za brent in 55 dolarjev (približno 51,65 evra) za WTI.

Goldmanovi analitiki pod vodstvom Daana Struyvena navajajo, da v četrtem četrtletju 2025 pričakujejo rast svetovnega povpraševanja po nafti v obsegu 300.000 sodov na dan v primerjavi z enakim obdobjem lani, “glede na šibke gospodarske obete”, in dodajajo, da se največja upočasnitev povpraševanja pričakuje pri surovinah za petrokemično industrijo.

Peking je v petek zvišal carine na ameriški uvoz na 125 odstotkov v odgovor na odločitev predsednika Donalda Trumpa o zvišanju carin na kitajsko blago, s čimer so se dodatno povečale napetosti v trgovinski vojni, ki bi lahko porušila svetovne dobavne verige.

oil prices drop
Ameriške carine in načrtovana rast ponudbe znižali vrednost “črnega zlata”, Foto: Pixabay

Trump je v soboto odobril izjeme od visokih carin za pametne telefone, računalnike in nekatere druge elektronske naprave, ki se večinoma uvažajo iz Kitajske, vendar je ameriški minister za trgovino Howard Lutnick v nedeljo izjavil, da bodo ključni tehnološki izdelki iz Kitajske, vključno s polprevodniki, v dveh mesecih zajeti z novimi carinami.

Trgovinska vojna je povečala zaskrbljenost, da bi neprodani izvoz lahko še naprej zniževal domače cene na Kitajskem.

“Podatki o inflaciji iz Kitajske kažejo na gospodarstvo, ki ni pripravljeno na trgovinski spopad. Potrošniške cene so na letni ravni padle že drugi mesec zapored, medtem ko so cene proizvodnje padale že trideseti mesec zapored,” navaja Moody’s Analytics v svojem tedenskem poročilu, kjer se sklicuje na podatke, objavljene 10. aprila.

Medtem ko se podjetja pripravljajo na morebitni padec povpraševanja, so ameriška energetska podjetja prejšnji teden zmanjšala število naftnih vrtin za največ v enem tednu po juniju 2023, poroča Reuters, s čimer se je skupno število vrtin za nafto in plin zmanjšalo že tretji teden zapored, kažejo podatki podjetja Baker Hughes.

Možno podporo cenam nafte je predstavljala tudi izjava ameriškega ministra za energijo Chrisa Wrighta v petek, ko je dejal, da bi ZDA lahko ustavile izvoz nafte iz Irana kot del Trumpovega načrta za pritisk na Teheran zaradi njegovega jedrskega programa.

Obe državi sta v soboto v Omanu vodili “pozitivne” in “konstruktivne” pogovore ter se dogovorili za ponovno srečanje prihodnji teden v okviru dialoga, katerega cilj je reševanje iranskega vse bolj napetega jedrskega programa, so sporočili uradniki med vikendom.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji