Švedska, Danska in Nizozemska skupaj držijo približno dve tretjini vseh naložbenih pokojninskih sredstev v EU. Nemčija, Francija, Italija in Španija, štiri največje države Unije, skupaj komaj 22 odstotkov. Razlika je v sistemu: nordijske države del pokojninskih prispevkov varčujejo in nalagajo na kapitalskih trgih, večina Evrope pa pokojnine plačuje sproti iz prispevkov zaposlenih. Slovenija spada v drugi tabor.
Švedski minister za finančne trge Niklas Wykman je v petek v Helsinkih na konferenci pri nordijski banki Nordea pozval evropske partnerje, naj po nordijskem vzoru uvedejo naložbene pokojninske sisteme. Kot poroča Reuters, je ob tem navedel podatke OECD za obdobje 2022 do 2024. “Lahko imate unijo, a ta ni vredna veliko, če v njej ni kapitala,” je dejal. EU na pobudo Evropske komisije gradi unijo kapitalskih trgov, ki naj bi 27 nacionalnih finančnih trgov povezala v enotni trg. Wykman je opozoril, da ta načrt brez preusmeritve pokojninskega denarja ostane brez goriva.
Na istem dogodku je komisarka za finančne storitve Maria Albuquerque pozvala k hitremu uresničenju enotnega trga finančnih storitev. Vlade EU so se dogovorile, da bodo pogajanja zaključile do konca leta. “Dlje ko čakamo, bolj nas konkurenti prehitevajo, Evropa pa v vzvratnem ogledalu postaja vse manjša,” je dejala.
Po podatkih OECD za leto 2024 pokojninska sredstva na Danskem presegajo 206 odstotkov BDP, na Nizozemskem več kot 150 odstotkov. V Nemčiji so v enomestnih številkah, v Franciji, Italiji in Španiji med 11 in 12 odstotki. Slovenija je bliže dnu kot vrhu: pokojninski sistem je skoraj v celoti sprotni, drugi in tretji steber pa sta po obsegu med najšibkejšimi v OECD. Septembra 2025 je vlada sprejela pokojninsko reformo, ki dviga upokojitveno starost s 65 na 67 let do leta 2035, a reforma ne posega v samo zgradbo sistema.
Wykmanov argument zadeva tudi Ljubljansko borzo. LJSE je eden najmanjših kapitalskih trgov v EU, promet je skromen, novih izdaj delnic skoraj ni. Če bi del pokojninskih prispevkov stekel na kapitalski trg, bi pritekel svež kapital, promet bi zrasel, trg pa bi postal privlačnejši za podjetja, ki iščejo financiranje. Nordijski model to počne že desetletja. Danski pokojninski skladi so danes med največjimi institucionalnimi vlagatelji v Evropi.
