Bela hiša po poročanju Financial Timesa pregleduje seznam izdelkov, na katere se nanašajo 50-odstotne carinske dajatve. Nekatere namerava izvzeti, širjenje seznama pa zaustaviti. Za slovensko jeklarstvo in aluminijsko industrijo, ki sta v zadnjem letu utrpeli občutne izgube na ameriškem trgu, bi to pomenilo dolgo pričakovano olajšanje.
Ameriški predsednik Donald Trump načrtuje omilitev nekaterih carin na izdelke iz jekla in aluminija, je v petek poročal Financial Times, ki se sklicuje na vire, seznanjene z zadevo. Administracija po navedbah časnika pregleduje obsežen seznam izdelkov, za katere veljajo 50-odstotne dajatve na podlagi Sekcije 232 Zakona o širitvi trgovine, in razmišlja o treh ukrepih: izvzetju posameznih izdelkov s seznama, zaustavitvi nadaljnjega širjenja seznama ter preusmeritvi v bolj ciljane preiskave nacionalne varnosti za posamezne kategorije blaga.
Razlog za preobrat je prozaičen. Trumpova administracija se po poročanju Investing.com sooča z naraščajočo krizo življenjskih stroškov, ki je opazno načela predsednikove anketne rezultate. Po ocenah neodvisnega washingtonskega inštituta za davčno politiko Tax Foundation, o čemer je Lider.si že poročal, carine ameriška gospodinjstva v povprečju stanejo 1.300 dolarjev letno, efektivna carinska stopnja pa je pri 9,9 odstotka dosegla raven, kakršne država ni poznala od leta 1946.
Zaostrovanje je šlo hitro. V februarju 2025 je Trump odpravil vse dotedanje kvote in izjeme za posamezne države ter poenotil carinsko stopnjo za jeklo in aluminij na 25 odstotkov. Že junija istega leta jo je podvojil na 50 odstotkov. Avgusta je ministrstvo za trgovino na carinski seznam dodalo več kot 400 novih tarifnih oznak, med njimi izdelke od motornih koles do vrtnih kosilnic. Dajatve so tako zajele ne le surove kovine, temveč celoten nabor proizvodov, ki te kovine vsebujejo.
Evropska komisija je marca 2025 napovedala povračilne ukrepe na ameriške izdelke v vrednosti 26 milijard evrov. Kasneje sta Bruselj in Washington sklenila okvirni dogovor, ki je vključeval 15-odstotno carinsko stopnjo za širok nabor evropskega blaga, EU pa je povračilne dajatve začasno zamrznila do leta 2026. Toda na področju jekla in aluminija so 50-odstotne carine ostale nespremenjene, vprašanje kvot pa je predmet tekočih pogajanj.
Slovenija v tem ni zgolj opazovalka. Slovenska industrija jekla (SIJ), ki 85 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih, v ZDA posluje že tri desetletja prek hčerinske družbe SIJ Americas v New Jerseyju. Po podatkih STA je Slovenija leta 2024 v ZDA izvozila za 91 milijonov evrov jeklenih in za 32,5 milijona evrov aluminijskih izdelkov, kar skupaj predstavlja 11 odstotkov slovenskega izvoza čez Atlantik.
| SKUPINA SIJ — KONSOLIDIRANI FINANČNI PODATKI | ||||
|---|---|---|---|---|
| Kazalnik | 2022 | 2023 | 2024 | Indeks 24/23 |
| Čisti prihodki od prodaje | 1.302.863 | 1.001.915 | 1.055.428 | 105 |
| EBITDA | 168.024 | 39.203 | 23.739 | 61 |
| Čisti poslovni izid | 95.365 | −18.828 | −46.372 | |
| Finančni odhodki | 14.585 | 19.968 | 27.579 | 138 |
| Stroški dela | 159.823 | 150.575 | 160.005 | 106 |
| Kapital | 444.915 | 417.892 | 371.800 | 89 |
| Sredstva | 964.115 | 967.709 | 970.566 | 100 |
| Bonitetna ocena | BBB− | |||
*konsolidirani podatki skupine SIJ, zneski v tisočih evrih, vir: AJPES | ||||
SIJ je doslej na ameriškem trgu uporabljal sistem četrtletnih uvoznih kvot za nerjavno debelo pločevino, ki so bile oproščene carin. Za določene kakovosti orodnih jekel, ki jih ameriška podjetja ne proizvajajo ali jih izdelujejo v omejenih količinah, so bile odobrene tako imenovane izločitve. Toda februarska odredba iz leta 2025, ki je odpravila vse izjeme, je ta sistem postavila pod vprašaj. “Odprava kvot in izločitev ter vsako nadaljnje zvišanje uvoznih dajatev bi vplivala na našo cenovno konkurenčnost v primerjavi z ameriškimi proizvajalci jekla,” so pred letom dni opozorili v podjetju.
Aluminijsko industrijo je udarilo še močneje. Impol iz Slovenske Bistrice, ki je lani praznoval 200 let delovanja, je nekoč na ameriškem trgu ustvarjal desetino svoje prodaje. Danes je ta delež pod odstotkom. “Ameriške carine v višini 50 odstotkov so nam močno zmanjšale prodajo na tamkajšnjem trgu,” je oktobra lani na jubilejnem sprejemu dejal glavni izvršni direktor Andrej Kolmanič. Nove priložnosti zato iščejo na zahtevnejših evropskih trgih, a tam jih čaka drug izziv: poceni kitajski in turški aluminij, ki se je po zaprtju ameriškega trga preusmeril ravno v Evropo.
| SKUPINA SIJ IN IMPOL — PRIMERJAVA POSLOVANJA 2024 | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | SIJ skupina | Impol d.o.o. | Skupaj |
| Celotni prihodki (mio EUR) | 1.070 | 1.098 | 2.168 |
| EBITDA (mio EUR) | 23,7 | 34,6 | 58,3 |
| Čisti poslovni izid (mio EUR) | −46,4 | 23,3 | −23,1 |
| Kapital (mio EUR) | 371,8 | 257,0 | 628,8 |
| Sredstva (mio EUR) | 970,6 | 534,6 | 1.505,2 |
| Panoga | jeklo | aluminij | |
| Bonitetna ocena | BBB− | A | |
|
*SIJ: konsolidirani podatki, Impol: podatki matične družbe, vir: AJPES | |||
To je posredni učinek, na katerega je pred časom opozoril tudi glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Če ZDA zaprejo svoja vrata, veliki azijski proizvajalci iščejo nove trge, kjer lahko ponudijo nižje cene. Evropa, vključno s Slovenijo, je logična destinacija. Pritisk na cene jekla in aluminija na stari celini se tako povečuje tudi brez neposrednih ameriških carin na evropske proizvode.
Če bi Washington res popustil, bi SIJ lahko obnovil sistem kvot in izločitev, ki ga je gradil tri desetletja. Impolu je pot nazaj daljša, saj je ameriški trg po letih odsotnosti praktično izgubljen, a že sam signal o nižjih dajatvah bi odprl prostor za ponovne pogovore z odjemalci.
Vprašanje je, koliko bo tega popuščanja dejansko. Financial Times govori o selektivnem ublažavanju, ne o odpravi celotnega carinskega režima. Bela hiša namerava nekatere izdelke izvzeti, ne pa znižati splošne 50-odstotne stopnje. Obenem potekajo pred vrhovnim sodiščem ZDA postopki, v katerih koalicija proizvajalcev izpodbija predsednikovo pristojnost za tako obsežne carinske ukrepe na podlagi argumenta nacionalne varnosti. Odločitev, pričakovana do poletja, bi lahko korenito spremenila parametre celotne razprave.
V Bruslju medtem tečejo lastni roki. Začasni zaščitni ukrepi EU za jeklo, uvedeni leta 2018 z omejitvijo na osem let, junija 2026 samodejno prenehajo veljati. Komisija pripravlja nov predlog, ki naj bi ohranil primerljivo raven zaščite evropskih jeklarjev, a konkretna oblika še ni znana. Za slovenske proizvajalce, ujete med ameriške carine in kitajski dumping, bo ta predlog enako pomemben kot karkoli, kar se dogaja v Washingtonu.
V enem letu so se 50-odstotne dajatve povsem preoblikovale tokove v svetovni trgovini s kovinami. Domači ameriški jeklarji so zabeležili rekordna naročila, a proizvodni stroški za vse, od avtomobilov do pločevink, so poskočili. Šest republikanskih kongresnikov je ta teden prestopilo strankarsko črto in glasovalo za odpravo carin na Kanado, kar nakazuje, da politični konsenz o smiselnosti tako visokih dajatev razpada tudi znotraj vladajoče stranke. Trumpova napovedana prilagoditev je v tem ozračju verjetno bolj pragmatičen odziv na padajoče ankete kot pa strateški premislek.
