Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zvečer na omrežju Truth Social zapisal, da se ZDA “vse bolj približujejo uresničitvi ciljev” in “razmišljajo o postopnem zaključevanju obsežnih vojaških operacij na Bližnjem vzhodu”. Za varovanje Hormuške ožine, skozi katero običajno potuje petina svetovne nafte in utekočinjenega plina, pa je sporočil, da ga bodo morale prevzeti države, ki jo uporabljajo. “ZDA tega ne bodo počele!” je zapisal.
Trumpova izjava je najmočnejši signal doslej, da Washington išče izhod iz konflikta, ki ga je z Izraelom sprožil 28. februarja. Po poročanju portala Axios viri v Beli hiši pravijo, da je Trump prvotno nameraval zaključiti vojno do konca marca, a ga je kriza v ožini prisilila, da operacije podaljša. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da Pentagon predvideva od štiri do šest tednov za dosego ciljev. Visoki uradnik je za Axios dodal, da Trumpova objava ne pomeni neposrednega konca: “Rekel je le, da se približujemo. Medtem pa ameriška vojska neprekinjeno izvaja obsežne napade.”
Trump je med cilji, ki naj bi bili skoraj doseženi, navedel uničenje iranskih raketnih zmogljivosti, mornarice, letalstva in celotne obrambne industrije ter onemogočanje iranske poti do jedrskega orožja. Zaščito zaveznikov na Bližnjem vzhodu je tokrat prvič izrecno uvrstil med vojne cilje.
Vprašanje Hormuške ožine pa se je v treh tednih vojne spremenilo v Trumpovo najhujšo diplomatsko zagato. Ladijski promet skozi ožino je od začetka konflikta skoraj povsem obstal, ker Iran napada tankerje in grozi z minami ter raketami. Trump je sprva zahteval, da Kitajska, Francija, Japonska, Južna Koreja in Velika Britanija pošljejo bojne ladje. Nobena od teh držav tega ni storila.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v ponedeljek odvrnil, da “to ni naša vojna in je nismo začeli”. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek izjavil, da Francija “v sedanjih razmerah ne bo nikoli sodelovala v operacijah za odprtje Hormuške ožine”, je pa pripravljena pomagati po koncu spopadov, poroča NBC News. Britanski premier Keir Starmer je dejal, da London dela na “izvedljivem kolektivnem načrtu za ponovno vzpostavitev plovbe”, a se ne bo “pustil potegniti v širšo vojno”. Avstralija je sporočila, da ni bila zaprošena in ladij ne bo poslala. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je za Reuters dejala, da “nihče ni pripravljen izpostaviti svojih ljudi nevarnosti v Hormuški ožini”.
Trump se je v torek za kratek čas umaknil od zahtev in v Ovalni pisarni, med sprejemom irskega premiera Micheála Martina, izjavil: “Pravzaprav ne potrebujemo nobene pomoči.” Do petka je bil znova pri prvotnem stališču. “Mi ožine ne uporabljamo. Evropa jo potrebuje, pa Koreja, Japonska, Kitajska. Ti se bodo morali malo vključiti,” je dejal pred odhodom na Florido, poroča Washington Times.
Mednarodna energetska agencija (IEA) je medtem sprožila doslej največjo usklajeno sprostitev strateških zalog, skoraj 412 milijonov sodov nafte, a cene ostajajo visoke. Surova nafta brent se giblje okoli 95 dolarjev za sod, kar je približno 50 odstotkov več kot pred izbruhom konflikta. Cene plina na evropskem vozlišču TTF so se podvojile na okoli 60 evrov za megavatno uro.
Iranski zunanji minister Abbas Araghči je za ameriško televizijsko mrežo CBS dejal, da je ožina “odprta za vse razen za ZDA in njihove zaveznike”, in dodal, da Teheran ne vidi razloga za pogovore z Washingtonom. Poveljnik mornarice Iranskih Revolucionarnih gard Alireza Tangsiri je na omrežju X zapisal, da ožina “ni vojaško zaprta, je le pod nadzorom”.
Po Trumpovi napovedi ostaja neodgovorjeno, kdo bo po koncu spopadov varoval plovbo skozi petino svetovnega energetskega trga, če se ZDA umaknejo. EU razpravlja o razširitvi pomorske misije Aspides, vzpostavljene leta 2024 za zaščito ladij pred napadi Hutijev v Rdečem morju, a za zdaj nobena članica ni izrazila pripravljenosti za napotitev ladij v Perzijski zaliv.
