Ameriško ministrstvo za energetiko je v sredo razveljavilo določbo, ki je proizvajalcem avtomobilov več kot dve desetletji omogočala, da so električna vozila pri izračunavanju povprečne porabe goriva prikazovali z umetno visokimi vrednostmi. Ukrep je del širše ofenzive Trumpove administracije proti električni mobilnosti, ki je v zadnjem letu sistematično razgradila praktično vse regulativne in finančne spodbude za električna vozila v ZDA.
Določba, znana kot “faktor gorivne vsebnosti” (fuel content factor), je izvirala iz leta 2000, ko jo je ministrstvo za energetiko razširilo z alternativnih goriv na elektriko, čeprav kongres tega nikoli ni izrecno odobril. Po navedbah Reutersa je ministrstvo po septembrski sodbi pritožbenega sodišča ugotovilo, da je bil ta faktor “nezakonit”, in ga je nemudoma odstranilo iz izračunov. Učinek je bil znaten. Kot je poročal NPR, so proizvajalci avtomobilov opozarjali, da je ta formula električnim vozilom pripisovala gorivno učinkovitost, ki je bila približno sedemkrat višja od tiste, ki bi jo dobili na podlagi dejanske energijske vsebnosti elektrike.
Tudi okoljske organizacije so desetletja kritizirale to pravilo. Po njihovih navedbah je “pretirano visoka pripisana gorivna učinkovitost električnih vozil pomenila, da je razmeroma majhno število e-avtomobilov matematično zagotavljalo skladnost celotne flote, brez dejanskih izboljšav dejanske povprečne porabe goriva”, kot povzema Reuters. Z drugimi besedami, proizvajalci so lahko prodajali potrošniške terenske vozila in poltovornjake, dokler je bilo v floti dovolj električnih modelov, ki so na papirju znatno izboljšali povprečje.
Bidnova administracija je leta 2024 predlagala postopno odpravo tega faktorja do leta 2030, kar bi zmanjšalo vrednotenje električnih vozil za približno 70 odstotkov. Trumpova vlada je šla dlje, kot je zahtevalo sodišče, in faktor v celoti odstranila.
Ukrep je treba razumeti v kontekstu vsestranskega napada na električno mobilnost, ki ga je Trumpova administracija izvedla v zadnjem letu. Kongres je oktobra 2025 ukinil davčno olajšavo 7.500 dolarjev za nakup električnega vozila, v okviru obsežnega proračunskega zakona (Big Beautiful Bill Act) pa so kazni za neskladnost s standardi porabe goriva (CAFE) znižali na nič. Decembra je administracija predlagala drastično znižanje samih standardov porabe goriva, s 50,4 milje na galono do leta 2031 na le 34,5 milje na galono. Februarja letos je EPA razveljavil tudi ugotovitev o ogroženosti javnega zdravja zaradi toplogrednih plinov, ki je bila temelj za reguliranje izpustov iz vozil.
Posledice so že vidne. Prodaja električnih vozil v ZDA je v tretjem četrtletju 2025 dosegla rekordnih 10,5 odstotka vseh novih vozil, nato pa po ukinitvi davčnih olajšav novembra strmoglavila na 5,4 odstotka. Po podatkih Cox Automotive se je celotno leto 2025 zaključilo s 7,8-odstotnim tržnim deležem, kar je rahel upad glede na 8,1 odstotka leto prej. To je bil prvi letni upad prodaje električnih vozil v zgodovini ameriškega trga.
Medtem se razkorak z Evropo povečuje. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA so električna vozila v EU leta 2025 dosegla 17,4-odstotni tržni delež, občutno nad 13,6 odstotka leto prej. Na ravni celotne Evrope (vključno z Veliko Britanijo, Norveško in Švico) je ta delež po izračunih mednarodnega sveta za čist transport (ICCT) znašal 19 odstotkov. Na Kitajskem medtem električna vozila že predstavljajo 35 odstotkov prodaje, v nekaterih mesecih pa presegajo 50 odstotkov. Razmerje med trgi je zgovorno: vsak peti novi avtomobil v Evropi je električni, na Kitajskem vsak tretji, v ZDA pa po novem komaj vsak trinajsti.
Med največjimi poraženci teh sprememb je Tesla. Podjetje Elona Muska je od leta 2019 zaslužilo 11,8 milijarde dolarjev s prodajo regulativnih dobropisov, ki jih je kupovala konkurenčna avtomobilska industrija. Brez teh prihodkov bi Tesla v prvem četrtletju 2025 poslovala z izgubo, saj je samo iz regulativnih dobropisov iztržila 595 milijonov dolarjev, čisti dobiček pa je znašal le 420 milijonov. Analitiki William Blair in Co. ocenjujejo, da se bo ta prihodek leta 2026 zmanjšal za 75 odstotkov in do leta 2027 povsem izginil.
Paradoks je poučen. Musk je sam zagovarjal odpravo subvencij in javnofinančnih ukrepov, ki podpirajo električno mobilnost, prek svojega delovanja v Trumpovi administraciji. Sedaj Tesla pobira posledice politike, ki jo je njen ustanovitelj pomagal oblikovati.
Za evropske proizvajalce so kratkoročni učinki mešani. Decembra, ko je Trump napovedal znižanje standardov porabe goriva, so delnice Renaulta zrasle za 6,1 odstotka, Porscheja za 5,7 in Mercedesa za 4,7 odstotka, kot poroča Wall Street Journal. Nižji standardi zmanjšujejo stroške skladnosti za evropske proizvajalce, ki prodajajo na ameriškem trgu. Vendar dolgoročno analitiki opozarjajo, da popuščanje regulativnega pritiska spodkopava konkurenčnost. Ambiciozni standardi silijo proizvajalce k razvoju učinkovitejših vozil, ki jih je mogoče prodajati na globalnih trgih s strogimi emisijskimi zahtevami, je za CNBC pojasnil Joshua Linn iz inštituta Resources for the Future.
Ford je že decembra napovedal, da bo prenehal proizvajati električni poltovornjak F-150 Lightning, General Motors je opustil načrte za gradnjo e-avtomobilov v tovarni Orion v Michiganu in jo preusmeril v proizvodnjo bencinskih luksuznih modelov, Stellantis pa je preklical razvoj popolnoma električnega Ram 1500. Medtem kitajski proizvajalci, kot je BYD, osvajajo globalne trge. V Evropi je BYD leta 2025 povečal prodajo za 276 odstotkov, po podatkih CleanTechnice pa naj bi leta 2026 na evropskem trgu prehitel Teslo.
Trumpova administracija ukrep utemeljuje z nižjimi cenami avtomobilov. Bela hiša trdi, da so Bidnovi standardi nalagali “neuresničljive cilje”, ki bi novo vozilo podražili za skoraj 1.000 dolarjev. Kritiki odgovarjajo, da bodo ameriški potrošniki imeli manj izbire, medtem ko bodo evropski in kitajski proizvajalci pripravili cenovno dostopna električna vozila, za katera na ameriškem trgu ne bo enakovredne domače ponudbe. Kako je za Inside Climate News opozoril Michael Berube iz organizacije CALSTART, “slabitev standardov vnaša negotovost na trg prav v trenutku, ko se svetovna tekma za vodstvo v čistih vozilih pospešuje”.
