Ameriški predsednik Donald Trump je v petek podpisal izvršno uredbo, ki vzpostavlja mehanizem za uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz držav, ki neposredno ali posredno kupujejo blago ali storitve od Irana. Uredba, ki je začela veljati v soboto ob 0.01 po vzhodnem ameriškem času, pa takoj ne uvaja nobenih novih dajatev, temveč šele vzpostavlja postopek za njihovo morebitno uvedbo, kot poroča Bloomberg.
S tem Trump izpolnjuje obljubo iz sredine januarja, ko je na omrežju Truth Social zapisal, da bo “vsaka država, ki posluje z Islamsko republiko Iran, plačala 25-odstotno carino na vse posle z ZDA”. Takrat podrobnosti niso bile objavljene, zdaj pa je mehanizem formaliziran v izvršni uredbi.
Postopek predvideva, da bo ministrstvo za trgovino najprej opredelilo države, ki ustrezajo merilom, nato pa bo zunanji minister v posvetovanju s finančnim ministrom, trgovinskim ministrom in ministrom za domovinsko varnost odločil o obsegu in višini dajatev. Zadnjo besedo ima predsednik. Po navedbah Washington Timesa je Trump v uredbi zapisal, da bo “carinski režim učinkoviteje obravnaval izredne razmere” v zvezi z Iranom.
Čeprav uredba ne navaja poimensko nobene države, so največje Iranove trgovinske partnerice dobro znane. Po podatkih Observatory of Economic Complexity so to Kitajska, Brazilija, Turčija, Indija in Rusija, ki skupaj z Iranom letno opravijo za več kot deset milijard dolarjev blagovne menjave. Kitajska je pri tem daleč najpomembnejša: po kitajskih carinskih podatkih je v prvih enajstih mesecih leta 2025 v Iran izvozila za 6,2 milijarde dolarjev blaga in uvozila za 2,85 milijarde. Analitiki ocenjujejo, da Kitajska odkupi več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, pretežno prek manjših neodvisnih rafinerij.
Kot poroča TIME, bi 25-odstotna dajatev na Iranove trgovinske partnerice povprečno ameriško carino na kitajski izvoz dvignila s sedanjih 47 na 72 odstotkov, kar bi lahko znova zanetilo trgovinsko vojno med največjima gospodarstvoma sveta. Lani so se globalni trgi močno zatresli, ko so ameriške carine na kitajsko blago v določenem trenutku dosegle 145 odstotkov.
Indija se je z ločenim dogovorom, ki sta ga Trump in premier Modi dosegla ta teden, vsaj delno izognila nevarnosti dodatnega carinskega udarca. Po novem začasnem trgovinskem sporazumu se ameriške carine na indijske izdelke znižujejo s 50 na 18 odstotkov, uredba o nakupih ruske nafte pa je bila umaknjena. Indija sicer z Iranom letno opravi za dobrih 1,3 milijarde dolarjev blagovne menjave, večinoma gre za riž, čaj, farmacevtske izdelke in kemikalije.
Med ranljivejšimi so tudi Združeni arabski emirati, ki delujejo kot reeksportno vozlišče za iransko blago. Obseg trgovine med njima je leta 2024 dosegel 6,6 milijarde dolarjev, kot izhaja iz podatkov emiratskega ministrstva za gospodarstvo. Turčija, ki si z Iranom deli mejo, pa želi medsebojno trgovino povečati na 30 milijard dolarjev letno; trenutno znaša dobrih 5,7 milijarde.
Brazilija, članica BRICS-a in dolgoletna trgovinska partnerica Teherana, je po podatkih brazilskih zveznih organov leta 2024 v Iran izvozila za več kot tri milijarde dolarjev, pretežno sojo, koruzo in sladkor.
Trump je uredbo podpisal na isti dan, ko sta Washington in Teheran po mesecih mrtvila obnovila jedrske pogovore. V petek so v omanski prestolnici Muskat potekali posredni pogovori med delegacijama obeh držav, ki jih je vodil omanski zunanji minister kot posrednik. Po poročanju NPR je ameriško stran vodil posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff skupaj s Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem, prvič pa je bil ob pogajalski mizi tudi admiral Brad Cooper, poveljnik ameriškega centralnega poveljstva, v polni uniformi. Da za pogajalsko mizo ne sedi le diplomacija, je spominjala tudi letalonosilka USS Abraham Lincoln s spremljevalnimi ladjami nedaleč od iranske obale.
Iranski zunanji minister Abbas Araghči je pogovore označil za “dober začetek” in potrdil, da sta se strani dogovorili za nadaljevanje pogajanj, čeprav časovnica ni znana. “Nezaupanje, ki se je nakopičilo, je resen izziv,” je dejal za iransko državno televizijo. Oman je srečanje opisal kot “iskanje temeljev za nadaljevanje diplomatskih in tehničnih pogajanj”, ne pa kot korak k dosegi dogovora.
Trump je o pogovorih dejal, da so bili “zelo dobri”, in napovedal novo kolo pogajanj za začetek prihodnjega tedna. Obenem pa je jasno nakazal, da diplomacija ni edina možnost. “Pogajajo se,” je dejal o Irancih. “Nočejo, da jih udarimo, imamo veliko floto, ki gre tja.” Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dodala, da si ZDA prizadevajo za “nič jedrskih zmogljivosti” Irana, in spomnila, da ima predsednik “na voljo veliko možnosti poleg diplomacije”.
