Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal ukaz o podvojitvi carin na uvoz jekla in aluminija – z dosedanjih 25 % na kar 50 %. Ukrep, ki je začel veljati danes, naj bi po njegovih besedah zaščitil ameriško jeklarsko industrijo. Kritiki pa opozarjajo, da bi lahko povzročil pretres na svetovnih trgih in škodoval tudi ameriškim podjetjem.
Trump je pred podpisom ukrepa poudaril, da želi z visokimi carinami prisiliti ameriška podjetja, da kupujejo domače kovine. “Pri 25 odstotkih se še lahko znajdejo. Pri 50 odstotkih pa ne več,” je dejal.
Evropa in Kanada že pripravljata protiukrepe
Združeno kraljestvo si je zagotovilo izjemo – na njihova jeklo in aluminij bodo še naprej veljale 25-odstotne carine, kar odraža napredek v pogajanjih o novem trgovinskem sporazumu z ZDA. A za ostale izvoznike so razmere precej bolj negotove, zato sta Evropska unija in Kanada že začeli pripravljati protiukrepe. “ZDA smo pozvali k opustitvi novih carin, a še čakamo na odziv,” je povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije za gospodarsko varnost Olof Gill.
Po podatkih Ameriškega inštituta za železo in jeklo se obseg domače proizvodnje v ZDA ni bistveno spremenil, so se pa uvozi jekla aprila zmanjšali za 17 %.
Podjetja in delovna mesta pod pritiskom
Številna podjetja opozarjajo, da novi ukrepi močno povečujejo stroške in ogrožajo delovna mesta. Chad Bartusek, vodja nabave v podjetju Drill Rod & Tool Steels iz Illinoisa, ki uvaža specialno jeklo iz Avstrije, pravi, da je pričakovana carina za prihajajočo pošiljko skoraj 145.000 dolarjev (127.500 evrov), kar je dvakrat več, kot bi plačali še pred nekaj tedni. Podjetje je cene letos že dvignilo za do 14 %, zdaj pa so kupci postali bolj zadržani, naročil je manj, zaposlenim pa so že zmanjšali delovni čas.
Po ocenah ekonomistov bi se lahko učinki carin hitro razširili, saj višje cene jekla in aluminija podražijo proizvodnjo v panogah, kot so avtomobilska, gradbena in prehrambna industrija. Analiza iz leta 2020 je pokazala, da je Trumpova prva runda carin ustvarila okoli 1.000 novih delovnih mest v jeklarski industriji, a povzročila izgubo 75.000 služb v drugih sektorjih.
