Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljskem pogovoru za Financial Times izjavil, da bi “najraje vzel nafto v Iranu” in da razmišlja o zasegu otoka Harg, ključnega iranskega izvoznega pristanišča v Perzijskem zalivu. “Mogoče zasežemo Harg, mogoče ne. Imamo veliko možnosti,” je dejal za britanski časnik, kot je poročala televizija CNN, ki je pridobila zapis pogovora.
Otok Harg, koralna tvorba, dolga osem kilometrov, leži 25 kilometrov od iranske obale in skozi njegovo infrastrukturo teče približno 90 odstotkov iranskega izvoza surove nafte. Po podatkih agencije Reuters na otoku trenutno leži okoli 18 milijonov sodčkov zalog. Otok ima globokovodne pomole, ki lahko sprejmejo supertankerje, česar večina iranske obale ne zmore. Alternativnih izvoznih poti Iran praktično nima.
Trump je Harg v pogovoru za Financial Times primerjal z ameriškim prevzemom venezuelske naftne industrije po ujetju predsednika Madura januarja letos. “Če sem iskren, bi najraje vzel nafto v Iranu, ampak nekateri neumni ljudje doma pravijo: zakaj to delaš? Toda to so neumni ljudje,” je dejal, kot je poročala CNN. Dodal je, da bi ameriške sile morale na otoku ostati dlje časa.
Ameriška vojska je otok že napadla 13. marca, ko je po podatkih Centralnega poveljstva (CENTCOM) zadela 90 vojaških ciljev, vključno z morskimi skladišči min in protiletalsko obrambo. Naftna infrastruktura je takrat ostala nedotaknjena. Trump je v zapisu na Truth Social zagrozil, da bo to spremenil, če Iran nadaljuje z blokado Hormuške ožine. “Na pet minut bo konec. Toda za namene ponovne izgradnje te države smo morda ravnali prav. A mogoče ne bo tako ostalo,” je novinarjem povedal v ponedeljek, kot navaja NPR.
Po poročanju NBC News in televizije CNBC proti regiji že plujeta dve amfibijski ekspedicijski enoti marincev z najmanj 3.000 vojaki, Pentagon pa je odredil tudi napotitev delov 82. padalske divizije. Upokojeni podpolkovnik Daniel Davis, višji sodelavec washingtonskega Defense Priorities, je za CNBC ocenil, da je na terenu približno 4.000 do 5.000 bojnih vojakov, kar zadostuje za zaseg majhnega cilja za omejen čas, ne pa za trajno okupacijo.
Na iranski strani potekajo priprave na obrambo otoka. Po poročanju CNN, ki se sklicuje na več virov, seznanjenih z ameriškim obveščevalnim gradivom, iranske sile v zadnjih tednih na otok premeščajo dodatno protiletalsko orožje, vključno s prenosnimi sistemi MANPAD, postavljajo protiposadkovne in protioklepne mine, tudi na obalnem pasu. Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v sredo na omrežju X zapisal, da Iran spremlja vse ameriške premike in da bodo “vsi vitalni objekti regionalne države” postali tarča napadov brez omejitev, če pride do prestopa meje.
V analizi za Foundation for Defense of Democracies je namestnik direktorja centra za vojaško in politično moč Ryan Brobst zapisal, da bi zaseg otoka verjetno podaljšal in razširil vojno, namesto da bi jo končal. Ko bi se ameriške sile enkrat utrdile na otoku, bi vsak umik veljal za poraz, obenem pa bi Iran dobil možnost uporabe celotnega arzenala kratkega dosega proti živim ciljem, kar danes ne more. Upokojeni kontraadmiral Mark Montgomery je za Axios opozoril, da zaseg otoka ne bi pomenil nadzora nad iransko proizvodnjo nafte. “Če zasežemo Kharg, bodo zaprli pipo na drugem koncu. To ne pomeni, da nadzorujemo njihovo proizvodnjo,” je dejal.
Trgi so na Trumpove besede odreagirali še pred formalno objavo pogovora. Brent je v petek dosegel 112,57 dolarja za sodček, WTI pa je prvič po juliju 2022 presegel 100 dolarjev. Dubajski standard, ki meri dejansko ceno fizične dobave na Bližnji vzhod, po poročanju CNBC presega borzno ceno Brenta za 76 odstotkov. Če bi ameriške sile poškodovale ali zasegle naftno infrastrukturo na Khargu, bi bil izpad za globalni trg takojšen. Iranska proizvodnja nafte znaša okrog 3,4 milijona sodčkov dnevno.
Trump je v istem pogovoru za Financial Times trdil, da je Iran pristal na “večino” od 15 ameriških zahtev za konec vojne, in navedel, da mu bo Teheran poslal “20 ladij nafte” kot dokaz resnosti. Iran je zahteve za pogajanja doslej zavrnil. Diplomatska pauza v napadih na iransko energetsko infrastrukturo, ki jo je Trump naznanil 23. marca za pet dni, je bila v petek podaljšana do 6. aprila. Po izteku tega roka se bodo možnosti za zaseg Khargovega otoka iz spekulativnih spremenile v operativne.
.jpg){kind=link}