Osem evropskih držav se od 1. februarja sooča z novimi ameriškimi carinami. Donald Trump je v soboto na družbenem omrežju Truth Social napovedal 10-odstotne dajatve na ves uvoz iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Finske. Če do 1. junija ne bo dosežen dogovor o “popolnem nakupu Grenlandije”, se bodo dvignile na 25 odstotkov.
“Kitajska in Rusija si želita Grenlandijo, Danska pa temu ne more storiti prav ničesar. Imajo le dvoje sani z zaprego kot zaščito,” je zapisal Trump.
Napoved je prišla le ure po tem, ko je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa v paragvajskem Asunciónu sporočil, da EU pripravlja skupni odziv. Costa je bil tam zaradi podpisa trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki sta ga bloka sklenila po četrt stoletja pogajanj. Kot poroča Handelsblatt, bo odziv usklajen med vsemi prizadetimi državami.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je odzvala na Trumpovo napoved. Kot poroča CNBC, je na omrežju Bluesky zapisala: “Izbiramo partnerstvo in sodelovanje. Izbiramo naša podjetja. Izbiramo naše ljudi.” Ob podpisu sporazuma z Mercosurjem pa je bila bolj neposredna. “Izbiramo pošteno trgovino namesto carin. Izbiramo dolgoročno partnerstvo namesto izolacije,” je dejala in dodala, da gre za sporočilo svetu v času, ko nekateri “trgovino uporabljajo kot geopolitično orožje”.
Costa je bil še bolj odkrit. Sporazum po njegovih besedah predstavlja obrambo proste trgovine, multilateralizma in mednarodnega prava. Brez omembe Washingtona je dal jasno vedeti, na koga meri.
Norveški zunanji minister Espen Barth Eide je za Reuters povedal, da znotraj Nata obstaja široko soglasje o potrebi po krepitvi varnosti v Arktiki. “Menimo, da vprašanje carin v ta kontekst ne sodi,” je dodal. Prejšnji teden so namreč Francija, Nemčija, Švedska, Norveška in Nizozemska na dansko prošnjo na Grenlandijo napotile vojaško osebje za skupno vajo “Operacija arktična vzdržljivost”. Trump je to označil za “zelo nevarno igro”.
Danski generalmajor Soren Andersen, poveljnik združenega arktičnega poveljstva, je za AP povedal, da Danska ne pričakuje napada zavezniške države. “Ne bi nikoli pričakoval, da bi država članica Nata napadla drugo državo članico. Za nas ne gre za pošiljanje sporočil. Gre za urjenje in sodelovanje z zavezniki.”
V Köbenhavnu in Nuuku so medtem potekali množični protesti.
Kot poroča Reuters, organizatorji ocenjujejo, da se je v danski prestolnici zbralo več kot 20.000 ljudi. V grenlandski prestolnici jih je bilo okoli 5.000, kar je skoraj desetina celotnega prebivalstva otoka. Nosili so transparente z napisi “Grenlandija ni naprodaj” in skandirali “Kalaallit Nunaat”, grenlandsko ime za otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pri ameriškem konzulatu nagovoril množico.
“Prišla sem, ker je pomembno pokazati, da Grenlandija ni naprodaj. Ni igrača. To je naš dom,” je za Reuters dejala Naja Holm iz Nuuka.
V Köbenhavnu je bila ob istem času dvopartijska delegacija ameriških kongresnikov. Demokratski senator Chris Coons je pozval k pomiritvi razmer. “Upam, da ljudje danskega kraljestva ne bodo izgubili zaupanja v ameriški narod. Na Grenlandijo ni nobene varnostne grožnje,” je dejal in pohvalil evropske vojake, saj kažejo, da se zavezniki resno lotevajo varovanja severnega krila Nata.
A doma Trump nima enotne podpore. Republikanec Don Bacon iz Nebraske je zapisal, da mora kongres vrniti pristojnosti glede carin. Vodja britanske konzervativne stranke Kemi Badenoch pa je ukrepe označila za napačne in opozorila, da bodo državljani obeh držav plačali višje cene.
Vrhovno sodišče bi lahko že prihodnji teden odločilo o zakonitosti Trumpovih carin, uvedenih na podlagi zakona o gospodarskih izrednih razmerah iz leta 1977.
Trump bo v torek v Davosu. Tam bo verjetno srečal voditelje držav, ki jih je pravkar ogrozil. Po podatkih ankete, objavljene januarja lani, 85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje priključitvi ZDA, podpira jo le šest odstotkov.
