Ameriški predsednik Donald Trump se je obrnil na ameriško in svetovno javnost po izteku roka, ki ga je določil. V sredo ob 22. uri po srednjeevropskem času je razglasil dolgo pričakovane carinske tarife na blago iz tujine.
“Moji dragi Američani, danes je dan osvoboditve. Ta dan bo za vedno zapisan kot dan, ko je ameriška industrija ponovno oživela,“ je dejal na začetku svojega nagovora. “Oni uvajajo carine proti nam, mi proti njim. Ne more biti bolj enostavno od tega. To je eden najpomembnejših dni v ameriški zgodovini. To je naša deklaracija ekonomske neodvisnosti,” je povedal.
Trump je poudaril, da je politika visokih carin za ameriške avtomobile v drugih državah dosegla ravni, ki so več kot 70 odstotkov nad izvirno ceno, medtem ko so bile carine na ameriške avtomobile v tujini “že desetletja na nizkih ravneh, na primer le 2,4 odstotka za motorje”. Za stanje je, kot je dejal v svojem govoru, “kriva neodgovorna politika prejšnjih ameriških administracij“, vse od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Trump meni, da je to uničilo ameriško industrijo, zdaj pa je prišel trenutek za njen ponovni vzpon.
Ameriški predsednik je uvedel carine v višini 25 odstotkov na tuje avtomobile, na ves uvoz iz držav, ki uvažajo nafto ali plin iz Venezuele, ter na tuje jeklo in aluminij.
Prav tako je razglasil minimalno višino carin v višini 10 odstotkov na vso uvoženo blago, medtem ko bodo za nekatere države veljale precej višje stopnje. Za blago iz Združenega kraljestva bo veljala 10-odstotna carinska stopnja, na blago iz Kitajske velja carina v višini 34 odstotkov, za EU (in z njo Slovenijo) 20 odstotkov, uvozi iz Tajvana bodo deležni carin v višini 32 odstotkov, iz Japonske 24 odstotkov …
Na seznamu držav je tudi Srbija, z zelo visoko stopnjo 37 odstotkov. Je pa v objavljeni tabeli bil razviden podatek, da ima država dvakrat višjo carino za blago, uvoženo iz ZDA (74 odstotkov).
Nekatere države so že uvedle ali napovedale protiukrepe z lastnimi carinami. Ameriški predsednik je že prej izjavil, da je “carina [njegova] najljubša beseda“,ukrep pa je ključnega pomena za njegovo ekonomsko vizijo. Njegov cilj je zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja, tj. razlike med vrednostjo blaga, ki ga ZDA uvažajo, in tistega, ki ga izvažajo.
Preberite več:
Po podatkih ameriškega Urada za ekonomske analize na seznamu največjih trgovinskih primanjkljajev z ZDA prednjačita Kitajska in Evropska unija prednjačita – Kitajska z 295,4 milijarde dolarjev, EU z 235 milijardami. Na seznamu sta tudi Vietnam in Mehika, ki bi utegnila biti posebej prizadeta zaradi carin na uvoz avtomobilov.
To so, kot poudarja Bloomberg, največji protekcionistični ukrepi ameriške vlade v zadnjih 90 letih.
