Trumpova administracija je v sredo začela obsežne trgovinske preiskave proti 16 gospodarstvom, med njimi Evropsko unijo, Kitajsko, Japonsko, Indijo, Mehiko in Južno Korejo. Preiskave po členu 301 zakona o trgovini iz leta 1974 bi lahko že poleti privedle do novih carin, ki naj bi nadomestile recipročne dajatve, razglašene za nezakonite z odločbo vrhovnega sodišča 20. februarja, poročajo CNBC, Reuters in Financial Times.
Trgovinski predstavnik ZDA Jamieson Greer je na tiskovni konferenci sporočil, da se bodo preiskave osredotočile na strukturne presežne zmogljivosti in proizvodnjo v predelovalnih panogah. Urad želi postopke zaključiti pred iztekom začasne 10-odstotne globalne carine po členu 122, ki poteče 24. julija. Javna razprava o preiskavah bo odprta do 15. aprila, javno zaslišanje pa je predvideno za začetek maja.
Poleg EU in šestih največjih trgovinskih partnerjev so na seznamu še Tajvan, Vietnam, Tajska, Malezija, Kambodža, Singapur, Indonezija, Bangladeš, Švica in Norveška. Kanada, drugi največji trgovinski partner ZDA, na seznamu ni. USTR v uradnem obvestilu kot dokaz presežnih zmogljivosti v EU izpostavlja visoke blagovne presežke Nemčije in Irske. Po podatkih ameriškega statističnega urada je blagovni primanjkljaj ZDA z EU leta 2025 znašal 235,9 milijarde dolarjev.
Oster ton je Greer namenil posebej Bruslju. Po poročanju Financial Timesa je dejal, da je EU izpolnila “približno nič odstotkov” svojih zavez iz turnberryjskega dogovora, sklenjenega julija lani. ZDA so po njegovih besedah hitro prilagodile svoje carine, medtem ko EU potrebnih sprememb po več mesecih še ni izvedla. Greer je napovedal tudi dodatne preiskave v prihodnjih tednih, med drugim na področju digitalnih storitev in cen zdravil, kar bi lahko zadevalo EU regulativo, kot sta zakon o digitalnih trgih (DMA) in zakon o digitalnih storitvah (DSA).
Turnberryjski dogovor, sklenjen 27. julija 2025 med predsednikom Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predvideva 15-odstotno carino na večino EU izvoza v ZDA ter ničelne dajatve na strateško blago, kot so letalski deli in kritične surovine. EU se je zavezala k nakupu ameriške energije v vrednosti 750 milijard dolarjev in k 600 milijardam dolarjev naložb v ZDA do leta 2028. Ratifikacijo dogovora je Evropski parlament zamrznil januarja zaradi grožnje s carinami v povezavi z Grenlandijo, nato pa februarja še zaradi odločbe vrhovnega sodišča in uvedbe nove globalne dajatve po členu 122, ki je po oceni predsednika trgovinskega odbora EP Bernda Langeja presegla dogovorjeno 15-odstotno zgornjo mejo.
Člen 301 je isti pravni instrument, s katerim je Trump v prvem mandatu uvedel carine na kitajsko blago v vrednosti več sto milijard dolarjev. Za razliko od carin po zakonu IEEPA, ki jih je sodišče razveljavilo, ker zakon predsedniku ne daje pooblastila za enostransko uvedbo dajatev, člen 301 zahteva preiskavo in javni postopek, a daje predsedniku široko pooblastilo za ukrepanje po zaključku. Finančni minister Scott Bessent je napovedal, da bodo carine do avgusta nazaj na ravni izpred sodne odločbe.
Greer je isti dan napovedal še drugo preiskavo po členu 301, tokrat o uvozu blaga, proizvedenega s prisilnim delom, ki bi lahko zajela več kot 60 držav. V petek se bosta Bessent in Greer v Parizu sestala s kitajskimi kolegi pred načrtovanim srečanjem Trumpa in predsednika Xi Jinpinga v Pekingu konec marca.
