Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz bakra v ZDA, ki bodo začele veljati 1. avgusta, hkrati pa je Braziliji, največjemu gospodarstvu Latinske Amerike, zagrozil z enako visoko carino na njene izvoze v ZDA.
Ta poteza je del širše trgovinske strategije, s katero Trump zaostruje pritisk na države, ki po njegovem mnenju ne izpolnjujejo njegovih zahtev.
Spor z Brazilijo in carine na baker
Trump je v pismu brazilskemu predsedniku Luli da Silva kritiziral sodni pregon nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, ki mu očitajo poskus državnega udara po volitvah leta 2022. Trump je to označil za “nacionalno sramoto” in zahteval, da se obtožbe umaknejo. Lula je odgovoril, da Brazilija ne bo dovolila zunanjega vpletanja in da bo na vsak poskus enostranskega zvišanja carin odgovorila s povračilnimi ukrepi.
Trump je poudaril, da je baker, ki je ključna surovina za obrambo, zeleno energijo in tehnologije, druga najbolj uporabljana surovina v obrambni industriji ZDA. Zato je uvedba 50-odstotnih carin na uvoz bakra posledica “robustne ocene nacionalne varnosti”. ZDA uvozijo skoraj polovico potrebnega bakra, največ iz Čila.
Razširjeni seznam držav z grožnjami carin
Poleg Brazilije je Trump 9. julija poslal pisma še sedmim državam – Filipini, Brunej, Moldavija, Alžirija, Irak, Libija in Šrilanka – v katerih jih je obvestil o carinah med 20 in 30 odstotki.
Carine bodo začele veljati 1. avgusta, če ne bodo sklenili trgovinskih dogovorov. Ta ukrep se pridružuje že prej napovedanim carinam za več kot 20 držav, med katerimi so tudi Japonska in Južna Koreja.
Reakcije in posledice
Brazilija je že napovedala povračilne ukrepe, medtem ko so v Pekingu izrazili nasprotovanje enostranskim carinam in opozorili, da trgovinske vojne ne koristijo nikomur. Zaradi negotovosti glede trgovinskih politik si ameriška centralna banka Federal Reserve za zdaj ne upa znižati obrestnih mer, čeprav bi to lahko podprlo gospodarstvo.
Preberite več:
Prvi avgust bo ključen datum, ko bodo začele veljati nove carine, če sporazumi ne bodo doseženi. Svetovni trgi in gospodarstva bodo pozorno spremljali, ali bo prišlo do nadaljnjih zaostritev ali kompromisov v trgovinskih odnosih.
