Direktor Nacionalnega ekonomskega sveta Kevin Hassett je v intervjuju za CNBC pozval h kaznovanju ekonomistov newyorške podružnice Federal Reserve, ki so prejšnji teden objavili študijo z ugotovitvijo, da 90 odstotkov bremena Trumpovih carin nosijo ameriška podjetja in potrošniki, ne tuja. Hassett je študijo označil za sramotno in jo oklical za najslabšo v celotni zgodovini sistema Federal Reserve.
Študija, objavljena na blogu Liberty Street Economics, je delo štirih avtorjev: Mary Amiti, vodja oddelka za trge dela in izdelkov pri newyorškem Fedu, analitik Chris Flanagan, ekonomist Sebastian Heise in profesor ekonomije na univerzi Columbia David E. Weinstein. Z analizo carinskih in trgovinskih podatkov od januarja 2024 do novembra 2025 so ugotovili, da je povprečna carinska stopnja v ZDA v letu 2025 skokovito narasla z 2,6 na 13 odstotkov. Od tega so ameriška podjetja in potrošniki nosili okrog 90 odstotkov stroškov, tuji izvozniki pa le preostalih deset.
Hassettova zahteva po kaznovanju predstavlja najnovejši napad Trumpove administracije na neodvisnost centralne banke. Do zdaj se je Bela hiša osredotočala predvsem na kritike obrestnih mer, zdaj pa odpira novo fronto z napadom na raziskovalno delo Feda. Newyorški Fed, ki ima lastni upravni odbor in deluje neodvisno od Bele hiše, komentarja ni želel podati.
Študija je za administracijo politično neprijetna, ker neposredno nasprotuje Trumpovi trditvi iz januarskega članka v Wall Street Journalu, da breme carin pada pretežno na tuje proizvajalce in posrednike. Kot poroča Axios, so ugotovitve soavtorjev newyorškega Feda skladne s standardno ekonomsko analizo. Michael Strain, ekonomist pri konservativnem American Enterprise Institute, je za omenjeno agencijo povedal, da so rezultati skladni z empiričnimi ocenami sorodnih študij.
Ugotovitve newyorškega Feda potrjuje cela vrsta neodvisnih raziskav. Kot poroča Associated Press, so ekonomisti s Harvarda in Univerze v Chicagu ugotovili, da je prenos carin v ameriške uvozne cene skoraj stoodstoten. Inštitut za svetovno gospodarstvo v Kielu je v poročilu prejšnji mesec prišel do enakega sklepa. Nepristranski kongresni proračunski urad CBO je ocenil, da bi le pet odstotkov stroškov carin absorbirali tuji izvozniki, od preostalega bremena v ZDA pa bi 30 odstotkov nosila podjetja in 70 odstotkov potrošniki.
Hassett, ki je bil sam raziskovalni ekonomist pri Fedu med letoma 1992 in 1997, v intervjuju za CNBC ni podrobneje pojasnil, kaj točno razume pod “kaznovanjem”. Trdil je, da so avtorji objavili pristransko analizo, ki ne bi bila sprejeta niti v prvem semestru univerzitetnega študija ekonomije. Ob tem je zagovarjal Trumpove carine s trditvijo, da so se cene znižale, inflacija upočasnila, realne plače pa v povprečju zvišale za 1.400 dolarjev na leto. Zadnji podatki CPI za januar sicer izkazujejo 2,4-odstotno rast cen na letni ravni, kar je rahlo pod novembrskimi 2,7 odstotka, a so cene številnih izdelkov, od pohištva do avtomobilov, v zadnjem letu opazno narasle. General Motors je lani napovedal, da bo za carine odštel med 3,5 in 4,5 milijarde dolarjev, Ford pa je samo v drugem četrtletju plačal 800 milijonov.
Nekdanja direktorica raziskav pri Fedu Claudia Sahm, danes glavna ekonomistka pri New Century Advisors, je Hassettove izjave na družbenih omrežjih ocenila za globoko zaskrbljujoče. Kot poroča The Hill, je ob tem opozorila, da bi morali senatorji na zaslišanju pred potrditvijo prihodnjega predsednika Feda Kevina Warsha postaviti vprašanje, ali bo novi vodja centralne banke pod političnim pritiskom zatiral neodvisno raziskovalno delo. Hassettovi kritiki so ga spomnili tudi na njegovo lastno prognostično bilanco. Leta 1999 je bil soavtor knjige, ki je napovedovala, da bo indeks Dow Jones dosegel 36.000 točk do leta 2004, kar se je izkazalo za napačno.
Študija newyorškega Feda je bila objavljena v občutljivem trenutku. Kot poroča BBC, vrhovno sodišče ZDA ravno presoja o zakonitosti Trumpovih carin, ki jih je uvedel na podlagi zakona o mednarodnih izrednih ekonomskih pooblastilih iz leta 1977. Kongresni predstavniški dom je v sredo sprejel resolucijo za razveljavitev carin na Kanado, pri čemer so jo podprli tudi trije republikanski poslanci. Zapisniki januarskega zasedanja Feda, objavljeni v sredo, pa nakazujejo razdeljenost med člani odbora glede prihodnje poti obrestnih mer, pri čemer nekateri opozarjajo celo na tveganje zviševanja obrestnih mer, če se inflacijski pritiski okrepijo.
