John Addison, vodilni trgovec pri nizozemski energetski družbi Vitol, je prejšnji teden sedel nasproti Donaldu Trumpu v Beli hiši. V volilno kampanjo aktualnega predsednika je vložil šest milijonov dolarjev. Zdaj je njegovo podjetje sklenilo prvi posel za prodajo venezuelanske nafte po januarski ameriški vojaški operaciji.
Po podatkih Houston Chronicle in zvezne volilne komisije je Addison leta 2024 doniral pet milijonov dolarjev Trumpovemu odboru Make America Great Again Inc. ter dodatnih 550.000 dolarjev odboru Trump 47 Committee. Njegova soproga Shannon je prispevala še 900.000 dolarjev, kar družino Addison uvršča med največje houstonske podpornike Trumpove kampanje.
Kot poroča Financial Times, je Vitol postal prvo podjetje, ki je od ameriške vlade odkupilo pošiljko venezuelanske nafte v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Gre za prvi korak Trumpovega načrta, da proda do 50 milijonov sodov nafte, ki je obtičala v Venezueli po delni blokadi decembra lani.
Vitol je za Financial Times poudaril, da so bile Addisonove donacije opravljene kot zasebne, ne v imenu podjetja. Ameriško ministrstvo za energijo je po navedbah nizozemske tiskovne agencije ANP pojasnilo, da je bil Vitol izbran, ker zmore hitro ukrepanje.
Addison se pred letom 2024 ni vključeval v predsedniške kampanje. Bil je zgodnji podpornik senatorja JD Vancea iz Ohia, ki ga je Trump pozneje izbral za podpredsedniškega kandidata. Po izbiri Vancea so se Addisonove donacije Trumpu skokovito povečale.
Po podatkih agencije Reuters sta trgovski hiši Vitol in Trafigura prejeli posebne licence ameriškega finančnega ministrstva za pogajanja in izvoz venezuelanske surove nafte. Direktor Trafigure Richard Holtum je na sestanku v Beli hiši Trumpu povedal, da bo prva pošiljka naložena še ta teden.
Izkupiček od prodaje nafte se po ekskluzivnih informacijah portala Semafor nalaga na bančne račune pod nadzorom ameriške vlade. Glavni račun je v Katarju. Visoki vladni uradnik je Katar opisal kot nevtralno lokacijo, kjer lahko sredstva prosto krožijo z ameriškim dovoljenjem in brez tveganja zasega.
Senatorka Elizabeth Warren, demokratska članica bančnega odbora, je za Semafor dejala, da v zakonu ni podlage za to, da bi predsednik vzpostavil offshore račun pod svojim nadzorom in prodajal premoženje, ki ga je zasegla ameriška vojska. Po njenih besedah je to natanko poteza, ki bi pritegnila koruptivnega politika.
Velika ameriška naftna podjetja so se na Trumpovo povabilo k sodelovanju odzvala zadržano. Direktor Exxona Darren Woods je na sestanku v Beli hiši dejal, da Venezuela v trenutnem stanju ni privlačna za vlagatelje. Pravniki so nekatera velika podjetja odvrnili od sodelovanja pri začetnih pošiljkah zaradi tveganja, da bi venezuelanski upniki posegli po prihodkih.
Trgovski hiši sta tako prehiteli ameriške naftne velikane. Po navedbah štirih industrijskih virov za Reuters je ameriška vlada izbrala Vitol in Trafiguro, ker zmoreta hitro obnoviti izvoz venezuelanske nafte. To je prva naloga Washingtona, preden se lahko začne obnova naftne industrije, da bodo prihodki od izvoza pod ameriškim nadzorom financirali vlado začasne predsednice Delcy Rodríguez v Caracasu.
Venezuela ima največje dokazane naftne rezerve na svetu, več kot 300 milijard sodov. Toda njena proizvodnja je zaradi nezadostnih naložb v zadnjih desetletjih, sankcij in gospodarske izolacije padla na približno milijon sodov dnevno. To je manj kot odstotek svetovne proizvodnje in komaj tretjina ravni iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Analitik Francisco Rodríguez iz Centra za ekonomske politike in raziskave je na platformi X zapisal, da se vse te transakcije izvajajo v pravni praznini, ki jih ščiti pred nadzorom in odgovornostjo. Po njegovih besedah so postopki razpisov in dodeljevanja pogodb ranljivi za samovoljo in korupcijo.
Trump je na vprašanje, ali bo od venezuelanskega vodstva zahteval svobodne in poštene volitve, odgovoril, da je to odvisno in da bodo imeli velike naložbe naftnih družb. Za Washingtonom je v prvi vrsti nafta, šele nato demokratizacija.
En odgovor
Klasika