Ameriško ministrstvo za finance je v četrtek sporočilo, da se bo na vseh novih papirnatih dolarjih odslej pojavljal podpis predsednika Donalda Trumpa. Kot poroča AP, bodo prve stodolarske bankovce s podpisoma Trumpa in finančnega ministra Scotta Bessenta natisnili junija, nato bodo sledili še bankovci drugih apoenov. Predsednikov podpis bo zamenjal podpis zakladnika ZDA, ki je na ameriški valuti neprekinjeno prisoten od leta 1861. Gre za prvi primer v zgodovini, da se na dolarske bankovce uvršča podpis sedečega predsednika. Uradna utemeljitev: 250. obletnica ameriške neodvisnosti.
Po podatkih ameriške centralne banke je v obtoku za 2,3 bilijona dolarjev bankovcev, skupaj 55,4 milijarde fizičnih primerkov, ki krožijo od Tokia do Züricha. Po podatkih Banke za mednarodne poravnave je dolar prisoten v okrog 90 odstotkih vseh deviznih transakcij na svetu. Po zadnjih podatkih Mednarodnega denarnega sklada predstavlja slabih 57 odstotkov svetovnih deviznih rezerv. Gre torej za poseg v vizualno podobo najpomembnejšega fiat instrumenta na svetu.
V štirinajstih mesecih drugega mandata je Trump svoje ime dodal na Kennedyjev center, Inštitut za mir, novo vrsto bojnih ladij, vstopnice za nacionalne parke, program za zdravila TrumpRx in program Gold Card za premožne tuje državljane. Kot poroča NBC News, je zvezna komisija za umetnost v začetku marca odobrila zasnovo priložnostnega 24-karatnega zlatega kovanca s Trumpovo podobo. Komisijo sestavljajo izključno člani, ki jih je imenoval Trump sam.
Globalna vloga dolarja temelji na globini ameriških kapitalskih trgov, likvidnosti državnih obveznic in institucionalnem zaupanju. Predsednica clevelandske Federal Reserve Beth Hammack je na letošnjem forumu o monetarni politiki marca opozorila, da neodvisnost centralne banke pomaga zagotavljati, da dolar ostaja zanesljivo sredstvo za ohranjanje vrednosti.
Dolarjev delež v globalnih deviznih rezervah se postopoma zmanjšuje, s slabih 72 odstotkov v začetku tega tisočletja na slabih 57 odstotkov. Zlato dosega rekordne ravni. Javni dolg ZDA je presegel 39 bilijonov dolarjev. Nepredvidljivost ameriške gospodarske politike in vse pogostejša uporaba dolarja kot sankcijskega orodja načenjata tisto, čemur ekonomisti pravijo eksorbitanten privilegij.
Demokrati so potezo kritizirali z bolj prizemnim argumentom. Kot poroča AP, je napoved prišla v trenutku, ko se Američani spopadajo z naraščajočimi cenami živil in goriva, vojna v Iranu pa je dvignila cene nafte.
