Trumpova 10-odstotna omejitev kreditnih kartic potopila bančne delnice

Newyorška borza je v torek zaključila v minusu. S&P 500 je izgubil 0,19 odstotka na 6.963,74 točke, Nasdaq je zdrsnil za 0,10 odstotka na 23.709,87 točke, Dow Jones pa je padel za 398 točk oziroma 0,8 odstotka na 49.191,99 točke.

Krivec ni bil slab makroekonomski podatek ali razočaranje nad poslovnimi rezultati. Banke in plačilne kartice je potopil Trumpov predlog, da bi za eno leto omejil obrestne mere na kreditnih karticah na 10 odstotkov. Omejitev naj bi začela veljati 20. januarja. Visa je izgubila 4,74 odstotka, Mastercard 3,8 odstotka, poroča Reuters. Capital One je strmoglavil za skoraj sedem odstotkov, Synchrony Financial za več kot osem. Bančni indeks S&P 500 je po podatkih FinancialContent zabeležil največji dnevni padec v več mesecih.

“Če bi se to zgodilo, bi bilo zelo slabo za potrošnike in zelo slabo za gospodarstvo,” je na konferenčnem klicu dejal finančni direktor JPMorgan Jeremy Barnum. Banka bi morala zmanjšati obseg poslovanja in prilagoditi svoje operacije, je dodal za Reuters. Koalicija za elektronska plačila je v izjavi opozorila, da bi omejitev prizadela med 82 in 88 odstotkov aktivnih računov kreditnih kartic z bonitetno oceno pod 740.

Največja ameriška banka je sicer v torek zjutraj objavila četrtletne rezultate, ki so presegli napovedi. Prilagojeni dobiček na delnico je znašal 5,23 dolarja, nad pričakovanji pri 4,86 dolarja, poroča CNBC. Prihodki so dosegli 46,77 milijarde dolarjev, sedem odstotkov več kot pred letom. Trgovanje z delnicami je poskočilo za 40 odstotkov na 2,9 milijarde dolarjev, trgovanje z obveznicami za sedem odstotkov na 5,4 milijarde. Provizije iz investicijskega bančništva pa so padle za pet odstotkov na 2,3 milijarde dolarjev, približno 210 milijonov pod pričakovanji. Čisti dobiček je padel za sedem odstotkov na 13,03 milijarde dolarjev zaradi 2,2 milijarde rezervacij, povezanih s prevzemom portfelja kreditnih kartic Apple od Goldman Sachs.

Delnica JPMorgan je kljub dobrim rezultatom izgubila več kot štiri odstotke. Vodstvo je za leto 2026 napovedalo stroške v višini približno 105 milijard dolarjev, kar je skoraj pet milijard več od pričakovanj analitikov in občutno več od lanskih 96 milijard, poroča FinancialContent. Izvršni direktor Jamie Dimon je povečanje utemeljil z naložbami v tehnologijo, kibernetsko varnost in umetno inteligenco. Analitiki Bank of America so v poročilu za stranke ocenili, da bi morebitno šibkost izkoristili za nakup delnice.

Decembrski podatki o inflaciji so presenetili. Osnovna inflacija, ki izključuje nestanovitne cene hrane in energije, je na mesečni ravni zrasla za 0,2 odstotka, na letni pa za 2,6 odstotka — najnižja raven od marca 2021, poroča Bloomberg. Splošna inflacija je na mesečni ravni narasla za 0,3 odstotka, na letni pa ostala pri 2,7 odstotka. “Ta film že poznamo,” je v komentarju za stranke zapisala Ellen Zentner, glavna ekonomska strateginja Morgan Stanley Wealth Management. “Inflacija se ne pregreva, a ostaja nad ciljem. Današnje poročilo Fedu ne daje tistega, kar potrebuje za znižanje obrestnih mer še ta mesec,” je ocenila za CNBC. Kathy Bostjancic, glavna ekonomistka Nationwide, je poročilo označila za spodbudno. “Podpira naš pogled, da bo vpliv carin na cene blaga letos izzvenel,” je dejala za Yahoo Finance. Trgi so po objavi ohranili pričakovanja, da bo Fed na januarskem zasedanju obdržal obrestne mere nespremenjene.

Delta Air Lines je presegla pričakovanja analitikov, a delnica je kljub temu izgubila več kot pet odstotkov. Prilagojeni dobiček na delnico je znašal 1,55 dolarja, nad pričakovanji pri 1,53 dolarja, poroča CNBC. Celotni prihodki so dosegli 16 milijard dolarjev, tri odstotke več kot pred letom. Za celotno leto 2025 je prevoznik dosegel rekordnih 58,3 milijarde dolarjev prihodkov in pet milijard dobička pred davki. Napoved za letos pa je razočarala. Delta pričakuje prilagojeni dobiček na delnico med 6,50 in 7,50 dolarja, kar je pod pričakovanji analitikov, ki so napovedovali 7,25 dolarja. “Potrošnik z nižjimi prihodki se spopada s težavami. Na srečo tam ne živimo,” je za Reuters dejal izvršni direktor Ed Bastian. Prihodki iz premijskega razreda so v četrtletju zrasli za devet odstotkov, v ekonomskem razredu pa padli za sedem. Delta je obenem napovedala nakup 30 letal Boeing 787-10 Dreamliner z dobavami od leta 2031.

Vseevropski indeks STOXX 600 je torkovo sejo zaključil skoraj 0,2 odstotka nižje. Nemški DAX je pridobil 0,06 odstotka na 25.420,66 točke, britanski FTSE 100 je izgubil 0,03 odstotka na 10.137,35 točke, francoski CAC 40 pa je zdrsnil za 0,14 odstotka na 8.347,20 točke. Danski energetski velikan Orsted je poskočil za 5,4 odstotka, potem ko je ameriško sodišče odločilo, da lahko nadaljuje delo na projektu vetrnih elektrarn na morju, vrednem pet milijard dolarjev, ki ga je Trumpova vlada decembra ustavila. Švicarska banka UBS je zaključila 0,1 odstotka višje po poročanju Financial Timesa, da bo njen izvršni direktor Sergio Ermotti odstopil aprila 2027.

V sredo bodo rezultate objavili Bank of America, Wells Fargo in Citigroup, v četrtek pa Goldman Sachs in Morgan Stanley. Na vrhovnem sodišču ZDA medtem ostaja nerešeno vprašanje zakonitosti Trumpovih obsežnih carin. “Gospodarstvo v obliki črke K, kjer delnice rastejo in le premožni več trošijo, je ekonomsko nevzdržno,” je v torkovi analizi zapisal Barry Bannister, glavni delniški strateg pri Stifel. “Ko se bo skupni dohodek iz dela letos zmanjšal, pričakujemo upočasnitev realne zasebne potrošnje, ki predstavlja približno 70 odstotkov BDP,” je ocenil za CNBC.