Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razveljavila ugotovitev o ogroženosti, ki je skoraj dve desetletji služila kot pravna podlaga za zvezno urejanje emisij toplogrednih plinov v ZDA. Odločitev, ki jo je na slovesnosti v Beli hiši oznanil Trump skupaj z vodjo Agencije za varstvo okolja (EPA) Leejem Zeldinom, je najdaljnosežnejši poseg v ameriško podnebno politiko doslej.
Ugotovitev o ogroženosti, ki jo je EPA sprejela leta 2009 pod predsednikom Barackom Obamo, je določila, da ogljikov dioksid, metan in štirje drugi toplogredni plini ogrožajo javno zdravje in blaginjo sedanjih ter prihodnih generacij. Na tej podlagi so nastali emisijski standardi za osebna vozila, tovornjake, elektrarne ter naftno in plinsko industrijo. Zvezno vrhovno sodišče je leta 2007 v zadevi Massachusetts proti EPA razsodilo, da so toplogredni plini onesnaževala po Zakonu o čistem zraku in da jih mora EPA regulirati.
“Uradno odpravljamo tako imenovano ugotovitev o ogroženosti, katastrofalno politiko iz Obamovega obdobja, ki je hudo poškodovala ameriško avtomobilsko industrijo in občutno zvišala cene za ameriške porabnike,” je dejal Trump. Odločitev je označil za “največje deregulacijsko dejanje v ameriški zgodovini”. Zeldin pa je ugotovitev o ogroženosti imenoval “sveti gral zvezne regulativne pretiranosti”.
Ob razveljavitvi ugotovitve je EPA odpravila tudi vse emisijske standarde za toplogredne pline iz vozil, ki so veljali za modele od leta 2012 do 2027. Po izračunih administracije naj bi ukrep Američanom prihranil 1,3 bilijona dolarjev, povprečno 2.400 dolarjev na novo vozilo.
Odzivi znanstvene skupnosti in okoljskih organizacij so bili takojšnji in ostri. Nacionalna akademija znanosti, inženirstva in medicine je septembra lani, po Zeldinovi prvi napovedi razveljavitve, ponovno ocenila znanstvene podlage ugotovitve iz leta 2009 in zaključila, da je ta “točna, je prestala preizkus časa in jo zdaj podpirajo še močnejši dokazi”. Ameriška geofizikalna zveza je v izjavi po četrtkovi odločitvi zapisala, da gre za “zavrnitev uveljavljene znanosti, zanikanje težav, s katerimi se soočamo danes, in neposredno grožnjo naši skupni prihodnosti”.
Nekdanja voditeljica EPA Gina McCarthy, ki je bila Bidnova podnebna svetovalka, je dejala, da bi ta EPA “raje preživljala čas na sodiščih v službi fosilne industrije, kot pa ščitila ljudi pred onesnaženjem”. Barack Obama je na družbenem omrežju zapisal, da bo brez ugotovitve o ogroženosti Amerika “manj varna, manj zdrava in manj sposobna za boj proti podnebnim spremembam, vse zato, da lahko industrija fosilnih goriv zasluži še več denarja”.
Koalicija ameriških zveznih držav za podnebje (U.S. Climate Alliance), ki jo vodita kalifornijski guverner Gavin Newsom in guverner Wisconsina Tony Evers, je razveljavitev označila za “nezakonito, v nasprotju z osnovno znanostjo in zanikanje resničnosti”. Newsom je napovedal tožbo. Earthjustice, neprofitna pravna organizacija za okolje, je prav tako napovedala sodni postopek. Tožbe pripravljata tudi Ameriško združenje za pljučne bolezni in Ameriško združenje za javno zdravje.
Med bolj presenetljivimi nasprotniki razveljavitve je bila Tesla, podjetje Elona Muska, ki je Trumpu za predsedniško kampanjo namenil več kot 250 milijonov dolarjev. Tesla je EPA septembra lani v pisnem stališču sporočila, da sta ugotovitev o ogroženosti in emisijski standardi, ki iz nje izhajajo, “zagotavljala stabilno regulatorno platformo za obsežne Teslove investicije v razvoj in proizvodnjo izdelkov”. Tudi Edison Electric Institute, združenje zasebnih energetskih podjetij, je opozoril, da bi razveljavitev na področju vozil lahko imela posredne posledice za regulacijo emisij v elektroenergetskem sektorju.
Pravni strokovnjaki napovedujejo dolgoletne sodne bitke, ki bi se lahko zaključile šele pred vrhovnim sodiščem. James Lucier iz analitične hiše Capital Alpha Partners ocenjuje, da mora Trumpova administracija doseči ugodno razsodbo vrhovnega sodišča do julija 2028, preden se izteče njegov mandat. John Tobin-de la Puente, profesor na Cornellu, pa opozarja, da podjetja ne bodo sprejemala dolgoročnih odločitev na podlagi te poteze, saj “gospodarstvo deluje na znatno daljši časovni lestvici kot štiriletni predsedniški cikel”.
Razveljavitev ugotovitve o ogroženosti sledi vrsti Trumpovih protipodnebnih ukrepov. ZDA so januarja letos drugič izstopile iz Pariškega podnebnega sporazuma, napovedano je tudi izstop iz Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Trump je ukinil davčne olajšave za električna vozila in obnovljive vire energije iz Bidnovega obdobja. Notranji minister Doug Burgum je dan pred razveljavitvijo na Fox Business dejal, da bo ta odprla pot “preporodu čistega, čudovitega ameriškega premoga”.
