Ameriške proizvajalce avtomobilov in vse njihove globalne tekmece je v sredo pretresla izjava predsednika Donalda Trumpa, v kateri je napovedal uvedbo uvozne carine v višini 25 odstotkov na vsa vozila in vse dele za avtomobilsko industrijo.
Trumpov najnovejši davek, če ostane v veljavi, bi lahko ne le zvišal cene praktično vseh novih vozil na ameriškem trgu za več tisoč dolarjev, temveč bi tudi porušil tesno povezane in prepletene dobavne verige v Severni Ameriki. V zadnjih tridesetih letih je namreč celotna avtomobilska industrija vzpostavila proizvodno verigo, v kateri se deli izdelujejo in sestavljajo v Kanadi, Mehiki in ZDA, pri čemer večkrat prečkajo državne meje.
Ameriški uvoz avtomobilskih izdelkov je leta 2024 znašal 474 milijard dolarjev, od tega je uvoz končnih osebnih avtomobilov za prodajo znašal 220 milijard dolarjev. Po podatkih analitične platforme GlobalData je skoraj polovica vseh avtomobilov, prodanih na ameriškem trgu lani, prišla iz uvoza.
Prva posledica Trumpove napovedi je bil padec delnic avtomobilske industrije na svetovnih trgih – General Motors je padel za 8 odstotkov, Ford za 4,5 odstotka. Delnice tretjega velikega proizvajalca, Stellantisa, ki je lastnik ameriške znamke Chrysler, so na ameriški borzi prav tako padle za 4,5 odstotka.
Na azijskih trgih so padle delnice japonske Toyote in Honde ter korejskega Hyundaija, in sicer za 3–4 odstotke. Delnice Tesle, ki sicer vse avtomobile za ameriški trg proizvaja v ZDA, a vgrajuje tudi nekatere uvožene dele, so takoj padle za 1,3 odstotka.
Trump še naprej vztraja, da bo uvedba carin, ki naj bi stopile v veljavo 3. aprila – dan po njegovem “Dnevu osvoboditve”, ko namerava uvesti “recipročne” carinske dajatve na trgovino z vsaj desetimi največjimi ameriškimi trgovinskimi partnerji – povečala naložbe avtomobilske industrije v domačo ameriško proizvodnjo, namesto da bi se ta zanašala na čezmejne tovarne in dobavitelje v Mehiki in Kanadi.
Iz panožnega združenja Autos Drive America (ADA), ki združuje velike tuje proizvajalce, ki poslujejo na ameriškem trgu, kot so Toyota, Honda, Hyundai in Volkswagen, pa so sporočili ravno nasprotno. “Carine, ki so danes uvedene, bodo podražile proizvodnjo in prodajo avtomobilov v ZDA, kar pomeni višje cene za končne kupce, manj možnosti za potrošnike in manj delovnih mest v proizvodnji v samih ZDA,” so navedli v izjavi.
Za avtomobilsko proizvodnjo v celotni Severni Ameriki velja režim popolnoma proste trgovine že od leta 1994, ko je bil podpisan tristranski sporazum NAFTA o prostem pretoku blaga, v času takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona.
Trump je kasneje v svojem prvem mandatu ta sporazum ukinil in se s sosednjima državama dogovoril za nov trgovinski sporazum, USMCA, ki je stopil v veljavo leta 2020 in v katerem je niz pravil, namenjenih spodbujanju domače proizvodnje in konkurenčnosti. A Trump po vnovičnem prevzemu oblasti januarja letos trdi, da je USMCA še vedno neugoden za ZDA in da je treba to “krivico” popraviti z uvedbo uvoznih carin.
Na začetku marca so stopile v veljavo njegove 25-odstotne carine na ves uvoz blaga iz Kanade in Mehike, a je nato kmalu odobril začasno izjemo za vozila, proizvedena v skladu z določbami obstoječega sporazuma USMCA, do začetka aprila, kar so od njega zahtevali trije največji domači proizvajalci – General Motors, Ford in Stellantis. V najnovejši napovedi pa takšnih olajšav ne bo.
Analitiki in trgi ocenjujejo, da sta kaos in negotovost v takšnih okoliščinah neizogibna.
“Podjetja, ki so vložila stotine milijonov ali celo milijarde dolarjev v tovarne v Kanadi in Mehiki, bodo zelo verjetno doživela dramatično zmanjšanje dobička v prihodnjih nekaj četrtletjih, morda celo v naslednjih nekaj letih. Zdaj bomo morali spremeniti vse napovedi in projekcije prihodnje prodaje in proizvodnje, saj bo ta ukrep vse pahnil v kaos,” je dejal Sam Fiorani, analitik podjetja AutoForecast Solutions.
Medtem ko naj bi carina na uvoz končnih avtomobilov začela veljati 3. aprila, so iz Bele hiše sporočili, da naj bi 25-odstotna carina na uvozne dele, kot so motorji, menjalniki, pogonski sklopi in električne komponente, začela veljati ločeno, “najkasneje 3. maja.”
Podjetje Cox Automotive, ki se ukvarja s storitvami v avtomobilski industriji, je pred Trumpovo napovedjo ocenilo, da bi lahko cene vozil narasle za 3.000 dolarjev za avtomobile ameriške proizvodnje in za približno 6.000 dolarjev za vozila, izdelana v Kanadi ali Mehiki, če ne bo izjem pri carinah. Če carine dejansko stopijo v veljavo, Cox napoveduje velike motnje v proizvodnji po vsej Severni Ameriki, pri čemer bi lahko do sredine aprila proizvodnja padla za približno 30 odstotkov ali okoli 20.000 vozil na dan.
Reakcije so bile, pričakovano, deljene – ameriški sindikati podpirajo Trumpovo odločitev, druge države pa so se odzvale precej negativno.
“S to carino bi se lahko že v nekaj mesecih na tisoče dobro plačanih delovnih mest v avtomobilski industriji vrnilo delavskemu razredu v mestih širom ZDA, preprosto z dodajanjem dodatnih delovnih izmen ali proizvodnih linij v sicer premalo izkoriščenih, a obstoječih obratih,” je dejal predsednik sindikata UAW (United Auto Workers, ki zastopa delavce pri vseh treh največjih ameriških proizvajalcih) Shawn Fain.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da so Trumpove carine “slabe za podjetja, še slabše za potrošnike.” Kanadski premier Mark Carney pa je carine označil kot “neposreden napad” na kanadske delavce in napovedal povračilne ukrepe. “Branili bomo svoje delavce, branili bomo svoja podjetja, branili bomo svojo državo – in branili jih bomo skupaj,” je dejal Carney v Ottawi.
Preberite več:
Kanadski avtomobilski sektor je ena največjih industrijskih panog v državi in neposredno zaposluje približno 125.000 delavcev, posredno pa še okoli 400.000 ljudi v različnih manjših dobaviteljskih podjetjih, avtomobilski trgovini in drugih storitvah, povezanih z avtomobilsko industrijo.
Na tokijski borzi so padle delnice velikih proizvajalcev, kot sta Toyota in Mazda, kar ni presenetljivo, saj avtomobili predstavljajo približno četrtino japonskega izvoza v ZDA. Prav tako so se v Južni Koreji močno znižale delnice podjetij, kot sta Hyundai in Kia, v Indiji pa so padle delnice različnih dobaviteljev avtomobilskih delov. Japonski premier Shigeru Ishiba je izjavil, da Tokio “razmišlja o vseh možnostih” za odgovor na Trumpove carine, medtem ko je vlada v Seulu za april napovedala paket pomoči avtomobilskemu sektorju.
Brazilski predsednik Lula da Silva je na tiskovni konferenci v Tokiu izjavil, da “protekcionizem ne koristi nobeni državi na svetu” in napovedal tožbo proti Trumpovim carinam na uvoz jekla pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO/WTO).
