Carine, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump, bodo Zahodni Balkan prizadele posredno, in sicer prek zmanjšanja izvoza v EU, posledice pa bi lahko bile razmeroma blage, z upočasnitvijo rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v regiji za 0,4 do 0,9 odstotne točke, piše v analizi Branimirja Jovanovića z Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije (WiiW).
A Jovanović opozarja, da bi lahko bil vpliv Trampovih carin tudi večji, vendar imajo vlade Zahodnega Balkana na voljo sredstva in možnosti za ukrepanje in preprečevanje hujših posledic.
V analizi, objavljeni na blogu Svetovalne skupine za javne politike Balkan v Evropi (BiEPAG), je poudarjeno, da carine niso enake za vse na Zahodnem Balkanu, največj stopnjo pa je dobila Srbija – 37 odstotkov. Srbija sicer načrtuje gradnjo Trumpovega stolpa v središču Beograda, poroča Beta.
Metoda, uporabljena za izračun carin, je sprožila kritike ekonomistov. ZDA imajo namreč trgovinske primanjkljaje s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Severno Makedonijo, zato so te države dobile višje carine. A po podatkih statističnih uradov teh treh držav tudi te več uvažajo iz ZDA kot tja izvažajo, kar pomeni, da bi morale prav tako imeti desetodstotno carino.
Jovanović pojasnjuje, da je težava v razlikah med podatki o trgovini v ZDA in na Balkanu – velik del trgovine iz regije namreč poteka prek tretjih držav, vprašanje pa je, kako je ta trgovina klasificirana in na kateri strani se upošteva.
V nadaljevanju piše, da bodo Trumpove carine najmanjša težava za gospodarstva Zahodnega Balkana, saj je njihov izvoz v ZDA že tako ali tako omejen. Izvoz gospodarstev regije v ZDA znaša manj kot en odstotek njihovega BDP, razen v primeru Kosova, kjer znaša 1,1 odstotka.
Kar je po Jovanovićevem bolj zaskrbljujoče, je izpostavljenost regije trgu Evropske unije – v Severni Makedoniji izvoz v EU skoraj dosega polovico BDP, v BiH in Srbiji okoli četrtino, v Albaniji 13 odstotkov, v Črni gori in na Kosovu okoli tri odstotke BDP, kar je še vedno več kot izvoz v ZDA.
“To pomeni, da bo Zahodni Balkan občutil trgovinsko vojno posredno, prek zmanjšanja izvoza v EU, katere izvoz bo, kot se pričakuje, upadel zaradi velike izpostavljenosti ameriškemu trgu in novih carin v višini 25 odstotkov na avtomobilski sektor, jeklo in aluminij ter 20 odstotkov na druge izdelke,” ocenjuje ekonomist z dunajskega inštituta.
Nadalje piše, da bodo Srbija, Severna Makedonija in BiH to občutile prek zmanjšanja izvoza v EU, predvsem iz industrij, povezanih z avtomobilsko industrijo, Albanija in Črna gora pa kot turistično odvisni gospodarstvi lahko pričakujeta manj turistov iz EU. Za celotno regijo, vključno s Kosovom, pa je verjetno tudi zmanjšanje neposrednih tujih naložb in poslabšanje obetov za vlagatelje iz EU.
Ekonomisti so izračunali, da bi se, če se gospodarska rast v EU zaradi Trumpovih carin upočasni za 0,5 odstotne točke, rast v Albaniji, BiH, na Kosovu, v Severni Makedoniji in Srbiji lahko upočasnila za 0,4 točke, v Črni gori pa za 0,9 točke.
Preberite več:
Jovanović opozarja tudi, da bi lahko bili učinki Trumpovih carin, ki na prvi pogled ne delujejo dramatično, precej močnejši, in da bi se poleg tega trenutno gospodarsko upočasnjevanje lahko izkazalo za resnejše, kot kažejo ekonomski modeli.
Glavno tveganje po besedah ekonomista z dunajskega inštituta predstavljajo povračilni ukrepi trgovinskih partneric ZDA, predvsem Kitajske in EU, ki bi lahko povzročili nadaljnjo zaostritev trgovinske vojne. Drugi problem so reakcije borz in izguba tržne vrednosti podjetij, ekonomisti pa vse pogosteje napovedujejo, da bodo ZDA letos zdrsnile v recesijo.
Jovanović meni, da je čas, da se vlade Zahodnega Balkana prebudijo in soočijo z dolgoletnimi strukturnimi slabostmi, zaradi katerih so njihova gospodarstva še vedno občutljiva na zunanje šoke.
Na prvem mestu, piše ekonomist v analizi, je čas, da regija zmanjša pretirano odvisnost od enega trga in ene industrije – četudi gre za EU in avtomobilsko industrijo – ter diverzificira izvozne destinacije. Nujen je tudi večji poudarek na regionalnih partnerjih, Bližnjem vzhodu, Severni Afriki in drugih hitro rastočih trgih.
Poleg tega je treba spremeniti obstoječi model rasti, ki temelji predvsem na neposrednih tujih naložbah in poceni delovni sili, ter preiti na model, ki temelji na inovacijah, domačih podjetjih in podpori usklajene in proaktivne industrijske politike, meni Jovanović.
Zaključuje, da morajo vlade Zahodnega Balkana najti druge gonilnike rasti poleg izvoza, kar pomeni spodbujanje domače potrošnje – na primer z višjimi plačami – in učinkovitejšo uporabo fiskalne politike za povečanje javnih naložb, zlasti prek infrastrukturnih in zelenih prehodnih projektov, ki lahko zagotovijo kratkoročne spodbude in dolgoročno odpornost na šoke.
