Trumpove carine lani stale 1000 dolarjev na gospodinjstvo, letos že 1300

Povprečno ameriško gospodinjstvo je v letu 2025 za Trumpove carine odštelo 1000 dolarjev. Letos bo ta znesek narasel na 1300 dolarjev, tudi če Bela hiša ne uvede niti ene nove dajatve. Tako ugotavlja Tax Foundation, neodvisna raziskovalna organizacija iz Washingtona, ki je ta teden objavila doslej najobsežnejšo oceno posledic Trumpove trgovinske politike. Gre za največjo davčno obremenitev Američanov, merjeno kot delež BDP, od leta 1993.

Učinkovita carinska stopnja se je z okrog dveh odstotkov v letu 2024 povzpela na skoraj deset, kar je najvišja raven od leta 1946. Zvezna vlada je lani pobrala 264 milijard dolarjev carinskih prihodkov, od tega 132 milijard neto iz novih dajatev. To je veliko denarja, a daleč pod bilijonskimi zneski, s katerimi se rada pohvali Bela hiša. V naslednjih desetih letih naj bi carine prinesle okrog dva bilijona dolarjev, a obenem zmanjšale dolgoročni BDP za pol odstotka in odnesle okrog 447.000 delovnih mest. Če prištejemo še povračilne ukrepe držav, ki so se na ameriške carine odzvale z lastnimi, se izguba poveča na 0,7 odstotka BDP in skoraj 590.000 delovnih mest.

Trumpova administracija vztraja, da carine plačujejo tuje države. Inštitut za svetovno gospodarstvo iz Kiela, ki je preučil več kot 25 milijonov uvoznih pošiljk v vrednosti skoraj štirih bilijonov dolarjev, je prišel do drugačnega sklepa: 96 odstotkov bremena nosijo ameriški uvozniki in potrošniki. Tuji izvozniki prevzamejo le štiri odstotke. “Trditev, da te carine plačujejo tuje države, je mit,” je dejal Julian Hinz, direktor raziskav na kielskem inštitutu. “Račun plačujejo Američani.” Izvozniki namreč niso znižali cen. Zmanjšali so pošiljke. Po uvedbi 50-odstotne carine na indijski uvoz se je obseg trgovanja z ZDA skrčil za 18 do 24 odstotkov, a cene na strani izvoznikov so ostale enake. Indijci, Brazilci in drugi so preprosto preusmerili blago v Evropo in drugam.

Te številke se odražajo tudi na blagajnah ameriških trgovin. Po podatkih Urada za statistiko dela so se cene mlete govedine lani zvišale za 15,5 odstotka, goveji zrezki za 17,8 odstotka. Funt pražene kave je julija stal rekordnih 8,41 dolarja, tretjino več kot leto prej, pomarančni sok se je podražil za 12,4 odstotka. Cene živil skupaj so rasle najhitreje od jeseni 2022. Pritisk je bil tako velik, da je Trump novembra z izvršnim ukazom ukinil carine na govedino, kavo, kakav, banane, pomaranče in paradižnike. “Predsednik Trump končno priznava, kar smo vedno vedeli: njegove carine zvišujejo cene za Američane,” je takrat dejal kongresnik Don Beyer. Toda takojšnjega olajšanja ni bilo, ker so bile zaloge v skladiščih nabavljene po višjih cenah, na cene govedine pa vplivata tudi zgodovinsko majhna čreda in draga krma.

Nad celotno carinsko arhitekturo visi tudi pravno vprašanje. Vrhovno sodišče ZDA odloča o tem, ali zakon o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA), na katerem temelji večina Trumpovih carin, predsedniku sploh dovoljuje uvedbo dajatev. Nižja sodišča so presodila, da ne dovoljuje. Če vrhovno sodišče to potrdi, bi bili uvozniki upravičeni do vračila plačanih carin, po ocenah okrog 133 milijard dolarjev. Ministrstvo za pravosodje je že sporočilo, da ne bo izpodbijalo pristojnosti sodišča za odreditev vračil, kar pravni strokovnjaki berejo kot pripravo na neugoden izid. Odločitev se odlaga. Naslednji možni datum je 20. februar. Trumpova administracija medtem zagotavlja, da ima alternativna pravna orodja za ohranitev carin, tudi če izgubi.

Carine bodo po izračunih Tax Foundation v precejšnji meri izničile gospodarske koristi davčnih olajšav, ki jih je Trump lani uzakonil s tako imenovanim zakonom “One Big Beautiful Bill Act”. Za gospodinjstva z nižjimi dohodki bodo carinske obremenitve celo presegle ugodnosti iz davčne reforme. “Gospodinjstva z nižjimi dohodki so v povprečju na slabšem,” je na omrežju X zapisala Erica York, podpredsednica za zvezno davčno politiko pri Tax Foundation. Carine znižujejo dohodek po obdavčitvi vsem dohodkovnim skupinam za okrog 1,1 odstotka, le zgornjemu odstotku najbogatejših za 0,8 odstotka.

Poleg samega denarja pa gospodarstvo duši nepredvidljivost. Zvezna rezerva v San Franciscu je novembra zapisala, da se podjetja zadržujejo z naložbami, ker morajo ob vsakem carinskem obratu znova premisliti o dobavnih verigah. Število prostih delovnih mest je decembra padlo na 6,54 milijona, najnižjo raven v petih letih. Predelovalna industrija, ki naj bi jo carine po Trumpovih načrtih okrepile, od aprila vsak mesec izgublja zaposlene. Brezposelnost je decembra znašala 4,4 odstotka, kar je sicer še vedno nizko, a pol odstotne točke več kot leto prej.

Vprašanje, ali carinska zaščita domačega trga dolgoročno prinaša več koristi ali škode, bo morala Amerika razrešiti sama. Toda 25 milijonov pošiljk, ki jih je preučil kielski inštitut, in 264 milijard dolarjev pobranih carin, ki jih je seštela washingtonska Tax Foundation, ponujajo precej jasen odgovor.