Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo zagrozil z uvedbo 200-odstotne dajatve na uvoz vina, žganih pijač in vseh drugih alkoholnih izdelkov iz Evropske unije, v novi trgovinski vojni, ki v zadnjem času pretresa finančne trge in v ZDA povečuje strah pred recesijo.
Glavni ameriški borzni indeksi so po napovedi padli, saj so se trgi ustrašili, da bi Trump lahko proti uvozu iz EU, največjega svetovnega potrošniškega trga, uvedel še širše ukrepe. S&P 500 je dan zaključil na ravni, ki je za več kot 10 odstotkov nižja od rekordnega februarskega vrha, kar pomeni, da se ključni referenčni indeks zdaj nahaja v t. i. območju korekcije.
Trumpove grožnje so bile odgovor na napoved iz Bruslja, da bo EU s 1. aprilom uvedla carine na različne ameriške izdelke, vključno z viskijem – kar pa je bil povračilni ukrep zaradi Trumpovih 25-odstotnih carin na uvoz jekla in aluminija, ki so začele veljati v sredo. V Kanadi, kjer so deželne oblasti glavni dobavitelj in distributer alkohola, so državni trgovci že pred uveljavitvijo carin začeli odpovedovati naročila ameriškega burbona in drugih pijač, nekatere trgovski verige pa so jih povsem umaknile s polic po tem, ko je Trump izjavil, da želi državo aneksirati.
Kanada – ki je tudi daleč največja dobaviteljica aluminija za ameriški trg – je prav tako napovedala povračilne ukrepe in vložila pritožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Reuters poroča, da so v četrtek predstavniki vlad v Washingtonu in Ottawi znova sedli za pogajalsko mizo, a do napredka ni prišlo.
Trump je po vrnitvi v Belo hišo januarja letos zagrozil z uvedbo številnih carin na uvoz iz različnih držav, vendar je večino med njimi medtem odložil ali opustil. Na sredinem srečanju z generalnim sekretarjem Nata, Markom Ruttejem, je dejal, da ne bo odstopil od “recipročnih” carin za vse države na svetu, ki jih namerava uvesti 2. aprila.
Alkoholne pijače so zdaj v ospredju kot eno ključnih spornih vprašanj v vse bolj zaostreni trgovinski vojni. Evropska unija je napovedala, da bodo do sredine aprila začeli veljati dodatni povračilni ukrepi, s katerimi bodo uvedene carine na blago v skupni vrednosti 26 milijard evrov. Reuters poroča, da bodo ti ukrepi prizadeli manj pomembne izdelke, kot so na primer zobne nitke ali kopalne plašče.
A predlagana 50-odstotna carina na uvoz ameriškega burbona bi pomenila velik udarec za to industrijo, ki je v zadnjih letih beležila stalen izvoz po odpravi Trumpovih carin iz njegovega prvega mandata med letoma 2017 in 2021. Trg Evropske unije predstavlja približno 40 odstotkov ameriškega izvoza žganih pijač, trdi panožno združenje Distilled Spirits Council (DSCUS), medtem ko na ameriškem trgu pristane okoli 31 odstotkov evropskega izvoza vina in žganih pijač, kažejo podatki Eurostata.
Predstavniki industrije na obeh straneh Atlantika so pozvali k umiritvi napetosti, kljub Trumpovim obljubam, da bodo uvozne carine pomagale domačim proizvajalcem. Ameriški uvozniki in distributerji so dejali, da bo to povzročilo padec prodaje, odpuščanja in zapiranje podjetij.
Mary Taylor, lastnica uvozniškega podjetja Mary Taylor Wine, je za Reuters dejala, da pričakuje prihod 16 kontejnerjev s pošiljkami vina in da bi bankrotirala, če bi se carine na to količino povečale za 200 odstotkov. “Če moram to plačati, sem končala,” je dejala Taylor in dodala, da bo skušala odpovedati nekatere pošiljke.
Proizvajalci alkohola po ameriški zakonodaji ne smejo neposredno prodajati alkohola potrošnikom, barom ali restavracijam. Namesto tega morajo poslovati z veleprodajnimi uvozniki ali distributerji, ki nato preprodajajo izdelke gostinskim obratom in trgovinam.
To pomeni, da se z uvozom evropskih vin ukvarja sektor, ki obsega približno 4.000 malih ameriških uvoznikov in distributerjev, pravi Ben Aneff, predsednik panožnega združenja U.S. Wine Trade Alliance, ki nasprotuje carinam na vino. Ta ameriška podjetja morajo zdaj kriti stroške carin, kar pomeni, da bodo tudi ameriški trgovci in restavracije utrpeli škodo, če jim dobavitelji zvišajo cene, da bi pokrili stroške.
“Carine v višini 200 odstotkov na uvoženo vino bi uničile ameriška podjetja … To bi povzročilo precej večjo gospodarsko škodo tukaj v ZDA kot v Evropi,” pravi Aneff in dodaja, da bo tisoče podjetij prisiljenih k zaprtju.
Gab Bowler iz newyorškega uvoznega in distribucijskega podjetja Bowler Wine pravi, da evropska vina predstavljajo približno 70 odstotkov njegove celotne prodaje in da bo sprva poskušal zvišati cene, vendar bo to neizogibno vplivalo na zmanjšanje prodaje. “Kateri kupec bi želel plačati 45 dolarjev za steklenico vina, ki je pred tednom dni stala 15 dolarjev? Če bodo te carine ostale v veljavi nekaj časa, bomo morali odpustiti približno polovico zaposlenih in se močno zadolžiti,” pravi Bowler.
Za vsak dolar, ki ga ameriška podjetja plačajo evropskim proizvajalcem vina, ameriški uvozniki, distributerji, trgovci na drobno in restavracije v dobavni verigi zaslužijo dodatnih 4,52 dolarja skozi marže, pravi Aneff. Strokovnjaki za vino opozarjajo, da ameriška vina, ki imajo na domačem trgu precej višje cene in drugačen okus, ne morejo nadomestiti prodaje evropskega uvoza.
Ed Buffington, lastnik majhne verige vinskih barov in trgovin v Južni Karolini, pravi, da ameriška vina zaradi cen ne morejo nadomestiti evropskih vin v njegovem portfelju. “Če bi se uvedle carine, bi ogromen del mojega poslovanja preprosto izginil,“ pravi Buffington.
Preberite več:
Po drugi strani so nekateri mnenja, da bi cenejša ameriška vina lahko imela korist od Trumpovih carin.
Patrick Cappiello, vinar in lastnik kalifornijske vinske kleti Monte Rio Cellars, ki proizvaja razmeroma poceni vino, pravi, da bi znamke, kot je njegova, lahko imele določene koristi od tega, a hkrati opozarja, da bi carine lahko škodovale distributerjem, od katerih je odvisna tudi njegova prodaja, pa tudi celotnemu vinskemu sektorju. Dodaja, da bi nove carine lahko pomenile “še en udarec celotni vinski industriji” in to v času, ko prodaja že tako ali tako upada, medtem ko ponudba močno presega povpraševanje.
