Ameriška carinska služba je v torek zjutraj uvoznikom sporočila, da od polnoči velja 10-odstotna dajatev na uvoz iz vseh držav. Toda predsednik Trump je v soboto napovedal 15-odstotno carino. Izvršnega naloga za višjo stopnjo še ni podpisal, Bela hiša pa ne pojasnjuje, kdaj ga bo. Zmeda je popolna.
Globalna carina, ki jo je Trump v petek uvedel na podlagi člena 122 Zakona o trgovini iz leta 1974, od danes ob 00.01 po washingtonskem času velja za uvoz iz vseh držav. Po poročanju NBC News carinska služba v uradnem obvestilu navaja 10-odstotno stopnjo za obdobje 150 dni, z izjemami za jeklo, aluminij, avtomobile, nekatere minerale, zdravila in del elektronike. Dan prej pa je Trump na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bo carino dvignil na zakonsko dovoljeni maksimum 15 odstotkov. Uradnega dokumenta za to ni. Administracija pravi, da pripravlja ločen nalog, roka pa ne navaja.
Evropski parlament je v ponedeljek zamrznil ratifikacijo trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, sklenjenega julija lani v škotskem Turnberryju. Kot poroča CNBC, je predsednik odbora za mednarodno trgovino Bernd Lange pojasnil, da so razmere bolj negotove kot kdaj koli. Evropska komisija je sporočila, da dogovor ostaja dogovor in da od ZDA pričakuje spoštovanje zavez. Nemški kancler Friedrich Merz je pred obiskom Bele hiše napovedal enotno evropsko stališče.
Trgi so se v ponedeljek odzvali z razprodajami. Indeks Dow Jones je izgubil 822 točk oziroma 1,66 odstotka in dan zaključil pri 48.804 točkah. S&P 500 je zdrsnil za 1,04 odstotka, Nasdaq pa za 1,13 odstotka. Zlato je poskočilo nad 5.200 dolarjev za unčo, bitcoin pa zdrsnil pod 65.000 dolarjev. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je padla na 4,01 odstotka.
Danes carine dejansko začnejo zbirati na mejah, toda vprašanje je, na podlagi kakšne stopnje. In za kako dolgo. Člen 122, na katerega se sklicuje Bela hiša, doslej nikoli ni bil uporabljen za uvedbo carin. Dovoljuje jih za največ 150 dni, kar pomeni, da brez soglasja Kongresa dajatev 24. julija samodejno preneha veljati. Po oceni davčnega inštituta Tax Foundation bo nova carina zajela za približno 1,2 bilijona dolarjev letnega uvoza.
Ozadje tokratnega kaosa sega v petkovo odločitev vrhovnega sodišča. S šestimi glasovi proti trem je razsodilo, da zakon o mednarodnih gospodarskih izrednih pooblastilih (IEEPA) predsedniku ne daje pristojnosti za uvedbo carin. S tem je razveljavilo celotno arhitekturo tako imenovanih recipročnih dajatev, ki jo je Trumpova administracija gradila od aprila lani. Odziv iz Bele hiše je bil takojšen: še isti večer je Trump podpisal izvršno uredbo z novo carinsko podlago.
Za nekatere države je sprememba ugodna. Brazilija, ki ni sklenila dogovora z Washingtonom in je plačevala 40-odstotno recipročno carino, zdaj plačuje le 15 odstotkov. Kitajska skupno plačuje 35 odstotkov, sporočajo iz Bele hiše. Združeno kraljestvo pa se je znašlo v slabšem položaju, saj se je njegova dejanska carinska stopnja po analizi švicarskega inštituta Global Trade Alert zvišala za 2,1 odstotne točke.
Pred tokratnim govorom o stanju unije, ki ga bo Trump imel nocoj, ostaja odprto vprašanje, kaj se bo zgodilo po 24. juliju. Administracija je že napovedala nove preiskave po členu 301, ki bi lahko vodile do trajnejših dajatev. Trumpov obisk Pekinga konec marca bo prvi resni preizkus, ali nova carinska realnost sploh omogoča nadaljevanje pogajanj z največjim trgovinskim rivalom Amerike.
