Ameriški predsednik Donald Trump poskuša s protitržnimi ukrepi umetno zvišati cene kitajskih izdelkov v ZDA in s tem dati ameriškemu gospodarstvu priložnost za konkurenčnost, saj Kitajski ne more konkurirati v običajnih tržnih pogojih. Ker Trump načrtuje tudi uvedbo carin na evropsko blago, s čimer namerava “potopiti” EU, predstavlja nevarnost tudi za gospodarstvo v Srbiji, je za Lider.si ocenil profesor Ekonomske fakultete Univerze v Beogradu Ljubodrag Savić.
Trump je uvedel nove carine v višini 25 odstotkov na uvoz iz Mehike in Kanade, ki so stopile v veljavo v torek, hkrati pa je podvojil carine na kitajsko blago na 20 odstotkov, kar je sprožilo nove trgovinske spore s tremi največjimi trgovinskimi partnerji ZDA.
Kitajska se je nemudoma odzvala in za 10. Marec napovedala dodatne od 10 do 15-odstotne carine na določeno ameriško blago ter vrsto novih izvoznih omejitev za nekatere ameriške družbe.
“Carine na blago iz Mehike in Kanade, čeprav so z njimi razveljavili sporazum NAFTA o prosti trgovini, od katerega so največ imele prav ZDA, so manj pomembne kot carine na kitajsko blago. Trump je sprva napovedal carine na uvoz iz Kitajske v višini 60 odstotkov, a ko je dobro premislil, je verjetno ugotovil, da velik del ameriških delavcev živi od poceni izdelkov iz Kitajske, zato se je odločil za nižje carine,” pojasnjuje Savić.
Kanada in Mehika, ki sta več kot tri desetletja imeli skoraj popolnoma svobodno trgovino z ZDA v okviru sporazuma NAFTA, sta takoj napovedali povračilne ukrepe proti svojemu dolgoletnemu zavezniku. Kanadski premier Justin Trudeau je napovedal uvedbo nujnih carin v višini 25 odstotkov na blago v vrednosti 30 milijard kanadskih dolarjev (približno 20,7 milijarde ameriških dolarjev) ter dodatnih carin na še 125 milijard kanadskih dolarjev uvoza, če bodo Trumpove carine ostale v veljavi dlje kot 21 dni.
“Trump želi, da ameriška industrija proizvaja vse, kar je legitimno in skladno z njegovo politiko. Seveda pa je vprašanje, ali lahko ZDA prenesejo kitajsko konkurenco, saj se v ameriške proizvodne zmogljivosti že dolgo ni vlagalo in industriji ni bilo namenjene ustrezne pozornosti. Odgovor je jasen – to v običajnih tržnih razmerah ni mogoče. Poleg političnih motivov je to glavni razlog za uvedbo carin,” je poudaril naš sogovornik.
Dodatnih 10 odstotkov carin na kitajsko blago se prišteje k prejšnjim desetim odstotkom, ki jih je Trump uvedel 4. Februarja, da bi kaznoval Peking zaradi krize s predoziranjem s fentanilom v ZDA. Skupna carina v višini 20 odstotkov se prišteva k prejšnjim carinam do 25 odstotkov, ki jih je Trump uvedel v svojem prvem mandatu na približno 370 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske.
Nove carine v višini 20 odstotkov zdaj veljajo tudi za uvoz potrošniške elektronike iz Kitajske, ki prej ni bila zajeta, vključno s pametnimi telefoni, prenosniki, igralnimi konzolami, pametnimi urami, zvočniki in Bluetooth napravami.
Kitajska je v torek objavila, da bo uvedla nove carine na širok spekter ameriških kmetijskih izdelkov, vključno z mesom, žiti, bombažem, sadjem, zelenjavo in mlečnimi izdelki. Peking je prav tako uvedel izvozna in investicijska omejitve za 25 ameriških podjetij iz razlogov nacionalne varnosti, pri čemer je deset od teh podjetij sankcioniranih zaradi prodaje orožja Tajvanu.
“Trump se zaveda, da ZDA nimajo možnosti v neposrednem spopadu s Kitajsko, zato želi z uvedbo carin dati priložnost ameriškemu gospodarstvu. Morda se bo prilagodilo, a tega ne more storiti v enem letu. Ceno višjih carin bodo plačali ameriški državljani, kar bi lahko na koncu vplivalo na Trumpovo politično priljubljenost. Drug problem za Trumpa so povračilne carine, ki jih je napovedala Kitajska. Očitno je, da je Kitajska bolje pripravljena, saj ima najboljše pogoje, poceni delovno silo, velike državne subvencije in poceni energijo,” je poudaril profesor Savić.
Po njegovem bi uvedba ameriških carin na blago iz Evropske unije lahko znatno omejila vpliv in moč EU ter jo potisnila v drugorazredni položaj brez globalnega pomena.
Savić poudarja, da je v trikotniku ZDA-Kitajska-EU žrtev Evropa, saj so ZDA samozadostne, Kitajska bo sicer utrpela določene izgube, a jih bo uspela premagati.
“EU ima težave ne glede na carine, odkar se je odpovedala poceni ruskim energentom in ruskemu trgu. Doba globalizacije, v kateri so Kitajci izdelovali komponente, Nemci pa sestavljali kakovostne avtomobile, se je spremenila – zdaj Kitajci sami izdelujejo avtomobile, evropska avtomobilska industrija pa je v krizi. EU je izgubila korak in vprašanje je, kako se bodo stvari razvijale. To za nas ni dobro, saj je največji tuji neposredni investitor v Srbiji Nemčija. Največje število naših delavcev je zaposlenih v nemških podjetjih – okoli 80.000,” opozarja Savić.
Preberite več:
Navedel je, da gre za tovarne, ki so večinoma vključene v proizvodne verige za znanega kupca, in da če tovarne v Nemčiji ne bodo obratovale, pravzaprav ne bodo imele potrebe po komponentah iz Srbije. Savić opozarja, da je naša največja diaspora v Nemčiji in da so to ljudje, ki pošiljajo velika nakazila v Srbijo.
Če Nemčija oziroma EU zaideta v resne težave – kar je zelo verjetno – bo težko, da se Srbija temu izogne brez posledic, je zaključil sogovornik.
Trump se bo v torek zvečer glede svoje carinske politike obrnil na Kongres.
