V nedeljo, 8. junija, smo obeležili svetovni dan oceanov, ko je še poseben poudarek na zaščiti teh svetovnih čudežev. Združeni narodi so ga zaznamovali tudi s konferenco o oceanih v Nici. Vlada RS pa je ob tej priložnosti zavzela stališče v podporo moratoriju na globokomorsko rudarjenje.
Pred svetovnim dnevom oceanov je Greenpeace, ki je organiziral Vikend za oceane, tudi v Sloveniji pozval k opustitvi globokomorskega rudarjenja, vse večje grožnje morski flori in favni. Na dogodku so aktivisti proti tej nevarni praksi protestirali z zvočno instalacijo, napihljivim kitom, 8. junija pa ob obali med Izolo in Strunjanom izvedli celo čistilno akcijo. Obenem so pozdravili nedavno odločitev slovenske vlade, ki zdaj uradno podpira moratorij na globokomorsko rudarjenje. S tem je Slovenija postala 33. država, ki se zavzema za opustitev te industrije.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je sporočilo, da je Slovenija v skladu z zavezanostjo okoljski trajnosti ter mednarodnemu pravu za začasno opustitev prakse globokomorskega rudarjenja. V objavi novice zagovarjajo stališče, da mora odločitve v zvezi z izkoriščanjem virom usmerjati načelo previdnosti. Le tako bo zagotovljena zaščita morskih ekosistemov in ohranitev skupne dediščine človeštva.
Preberite več:
S prezgodnjim komercialnim izkoriščanjem globokomorskega dna namreč tvegamo nastanek nepopravljivih ekoloških posledic, s čimer spodkopavamo trajnostno upravljanje oceanov in ohranjanje življenjskih prostorov ogroženih vrst. Za informirano sprejemanje odločitev, ki bodo spodbujale okoljsko celovitost in odgovorno upravljanje virov, so potrebne dodatne znanstvene raziskave za oceno dolgoročnih vplivov globokomorskega rudarjenja.
Greenpeaceovo peticijo proti globokomorskemu rudarjenju je sicer podpisalo nekaj čez tri milijone ljudi po svetu, v Sloveniji pa več tisoč. Slovenska veja namerava zbrane podpise predati zunanji ministrici Tanji Fajon v upanju, da bo Slovenija stališče zagovarjala še na skupščini Mednarodne oblasti za morsko dno (ISA).
