Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2024 dosegle 23 milijard evrov, 3,6 odstotka več kot leto prej. Rast je skromna, a Slovenija ostaja v boljšem položaju od večine sosednjih držav. Srbija beleži padec, globalni tokovi pa so se po podatkih UNCTAD brez upoštevanja posredniških tokov znižali za 11 odstotkov na 1,5 bilijona dolarjev.
Srbija je leta 2024 privabila rekordnih 5,2 milijarde evrov. Prvih osem mesecev leta 2025 pa prinaša drugačno sliko: neto prilivi so padli na 1,49 milijarde evrov, kar je 54 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej. Narodna banka Srbije navaja nadpovprečne enkratne prilive v letu 2024 in zmanjšano zaupanje investitorjev na globalni ravni. Beograjski ekonomisti kot razloge za padec izpostavljajo krizo v evropski avtomobilski industriji, na katero je srbska proizvodnja močno vezana, ter notranjo politično nestabilnost.
| Država | Prilivi | Sprememba | Glavni sektorji |
|---|---|---|---|
| Slovenija | 23,0 mlrd EUR* | +3,6 % | Proizvodnja, finance, trgovina |
| Srbija | 5,2 mlrd EUR | -54 %** | Proizvodnja, rudarstvo, gradbeništvo |
| Severna Makedonija | 1,26 mlrd EUR | +103 % | Infrastruktura, proizvodnja |
| Bosna in Hercegovina | 0,90 mlrd EUR | +8 % | Finance, trgovina |
| Črna Gora | 0,89 mlrd EUR | — | Turizem, nepremičnine |
|
*Skupno stanje naložb; **Sprememba jan–avg 2025 glede na enako obdobje 2024 Viri: Banka Slovenije, NBS, avstrijska centralna banka, CBBH Lider.si | |||
Severna Makedonija beleži rast. Prilivi so se leta 2024 podvojili na 1,26 milijarde evrov, kar znaša sedem odstotkov BDP. Po analizi avstrijske centralne banke so glavni razlogi obsežni cestni infrastrukturni projekti in okrepljena aktivnost v proizvodnem sektorju. Črna Gora je pritegnila slabih 890 milijonov evrov, večinoma v turizem in nepremičnine.
V Bosni in Hercegovini so tuji investitorji leta 2024 vložili 1,76 milijarde konvertibilnih mark. Kapital prihaja pretežno iz regije: Hrvaška je največji vlagatelj, sledita Nemčija in Slovenija. Skupno stanje presega 21 milijard mark, a politična razdrobljenost še naprej odvrača večje mednarodne vlagatelje.
| Država | Delež | Glavni sektorji naložb |
|---|---|---|
| Avstrija | 21,2 % | Proizvodnja, trgovina |
| Luksemburg | 15,8 % | Finance, zavarovalništvo |
| Švica | 12,1 % | Proizvodnja |
| Nemčija | 8,5 % | Proizvodnja, trgovina |
| Hrvaška | 7,7 % | Trgovina |
| Ostale države | 34,7 % | Različni sektorji |
|
Podatki za konec leta 2024; Evropska unija skupaj: več kot 75 % vseh naložb Vir: Banka Slovenije Lider.si | ||
Struktura naložb v Sloveniji ostaja nespremenjena. Proizvodnja predstavlja tretjino, sledijo finančne storitve in trgovina. Med investitoricami po podatkih Banke Slovenije vodijo Avstrija z 21,2 odstotka, Luksemburg s 15,8 odstotka in Švica z 12,1 odstotka. Nemčija ima 8,5 odstotka, Hrvaška 7,7 odstotka. Evropski kapital skupaj pomeni več kot tri četrtine celote. Delež tujih naložb v bruto domačem proizvodu Slovenije je leta 2024 znašal 34,4 odstotka.
UNCTAD v letnem poročilu za leto 2025 ugotavlja, da se negativen trend nadaljuje. Trgovinske napetosti in geopolitična trenja vplivajo na investicijske tokove in zaupanje vlagateljev. Za majhna odprta gospodarstva, kot je slovensko, bo sama stabilnost težko zadostovala.
