Slovenski turizem se je novembra nekoliko umiril, a leto 2025 ostaja nadpovprečno uspešno. Po podatkih Statističnega urada (SURS) so turistični nastanitveni obrati v prejšnjem mesecu beležili skoraj 302.000 prihodov turistov in 733.000 prenočitev, kar je za 3 % manj kot novembra lani.
Čeprav gre za zmerno zmanjšanje, struktura podatkov kaže, da ostajajo stabilni ključni segmenti, ki podpirajo trg, predvsem Ljubljana, zdravilišča in domači turisti.
Domači turisti so prispevali 39 % vseh prenočitev in ustvarili 284.000 nočitev. Njihovi prihodki so se zmanjšali za 3 % v primerjavi z lanskim novembrom, pri čemer so najpogosteje prenočevali v občinah Piran, Podčetrtek in Brežice. Povprečna dolžina bivanja domačih gostov je bila 2,7 nočitve, kar kaže, da kljub manjšemu številu obiskov ostajajo zvesti daljšim bivanjskim ciklom, predvsem v zdraviliških krajih.
Tuji turisti so predstavljali 61 % vseh prenočitev, zabeležili pa so 196.000 prihodov in skoraj 449.000 nočitev, prav tako za 3 % manj kot novembra lani. Mednarodni gostje so ostali zvesti Ljubljani, Piranu in Bledu, povprečno pa so ostali 2,3 nočitve.
Največ turistov je prišlo iz Hrvaške (14 % vseh tujih prenočitev), Italije (13 %) in Avstrije (12 %). Medtem ko so hrvaški gostje zabeležili rahlo zmanjšanje (-3 %), so Nemci ustvarili 10 % več prenočitev kot novembra 2024, kar kaže na voljo zahodnoevropskih obiskovalcev tudi v zimski sezoni.
Poseben pomen imajo zdraviliške občine, kjer je bilo ustvarjenih skoraj tretjina vseh prenočitev. Brežice izstopajo kot največji posamezni center, ki je prispeval skoraj petino vseh nočitev v zdraviliščih, sledijo Moravske Toplice in Rogaška Slatina. Pri domačih turistih je skoraj polovica vseh novembrskih nočitev zabeležena prav v teh občinah, kar potrjuje, da zdraviliški turizem ostaja stabilen segment, odporen na sezonska nihanja.
Ljubljana pa ostaja zimski zmagovalec slovenskega turizma
Mestni obisk je v novembru zabeležil 77.000 prihodov in skoraj 158.000 nočitev, kar je za 1–2 % več kot lani. Tuji gostje v prestolnici predstavljajo skoraj tretjino vseh tujih nočitev v državi, kar potrjuje vlogo Ljubljane kot ključnega city-break destinacijskega centra za srednjo in zahodno Evropo.
Analiza po nastanitvenih tipih pokaže, da hoteli ostajajo najbolj priljubljena oblika nastanitve, zabeležili so 458.800 nočitev ali 63 % vseh prenočitev. Nasprotno pa so zasebni apartmaji, sobe in hiše zabeležili 14-odstotni upad, kar kaže na začasno zasičenost trga in potencialne težave manjših ponudnikov. V kampih je bilo ustvarjenih 4 % vseh prenočitev, pri čemer je bil upad 6 %, medtem ko so apartmajska naselja zabeležila izjemno rast (+29 %), kar nakazuje na prestrukturiranje trga in povečano zanimanje za manjše, organizirane komplekse.
Čeprav novembrski podatki kažejo na rahlo umirjanje, celotno leto ostaja pozitivno. V prvih enajstih mesecih 2025 je bilo zabeleženih več kot 6,6 milijona prihodov turistov in skoraj 17 milijonov prenočitev, kar predstavlja 6 % rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tuji turisti so prispevali večino (75 %) vseh nočitev, pri čemer so največ ustvarili gostje iz Nemčije, Italije in Hrvaške. Domači obisk se je obdržal na ravni lanskega leta, kar potrjuje stabilnost notranjega trga.
Povprečna dolžina bivanja ostaja relativno kratka, 2,4 nočitve, kar je znak prilagojenosti slovenskega turizma na hitro menjajoče se potovalne navade in krajše city-break obiske. Zanimivo je, da je največ prihodov turistov zabeleženo v petek, 14. novembra, ko se je v nastanitvenih obratih zadrževalo več kot 20.000 turistov, največ iz Hrvaške, Avstrije in Italije, medtem ko so domači gostje največkrat obiskali Piran.
