Turška centralna banka je v tednu po izbruhu iranskega konflikta porabila 12 milijard dolarjev deviznih rezerv — okrog 15 odstotkov skupnih rezerv – za ohranjanje stabilnosti lire sredi globalne tržišne turbulence. Intervencija je liro ohranila med najbolj stabilnimi valutami razvijajočih se trgov: v tednu, ko je večina primerljivih valut občutno oslabela, je lira nasproti dolarju zdrsnila le za 0,1 odstotka.
Centralna banka je zaostrila pogoje likvidnosti, banke pa so po podatkih anonimnih virov, ki so bili udeleženi pri transakcijah, začele prodajati dolarje z namenom odvračanja od špekulativnih gibanj. Intenzivnost posegov se je med tednom postopno zmanjševala, v četrtek pa tovrstnih transakcij po navedbah istih virov za Bloomberg ni bilo več.
Neto devizne rezerve turške centralne banke so prejšnji petek znašale 78,4 milijarde dolarjev brez upoštevanja menjalnih linij s poslovnimi bankami; skupaj z zlatimi rezervami monetarne oblasti razpolagajo s približno 200 milijardami dolarjev. Nick Eisinger, vodja strategije za državne obveznice razvijajočih se trgov pri upravljavcu premoženja JPMorgan Chase, je ocenil, da je politika “za zdaj vzdržna” in da ima Turčija dovolj “streliva” za njeno nadaljevanje – toda ključno vprašanje je, kako dolgo bo trajal iranski konflikt. “Če se okolje povečanega tveganja umiri v tednu ali dveh, se bo prašina verjetno posedla in vrnili se bomo k določeni normalizaciji. Če ne – izgledi postanejo bistveno težji za širok nabor tveganih finančnih instrumentov po vsem svetu,” je dejal.
Tekoče intervencije so po obsegu skromnejše od aprilskih, ko so turške oblasti porabile več kot 50 milijard dolarjev rezerv za stabilizacijo valute po aretaciji istanbulskega župana Ekrema Imamogluja, najvidnejšega političnega nasprotnika predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Analitiki Goldman Sachs so v sredini tedna zapisali, da so “gibanja turske lire za zdaj pod nadzorom” in da ima centralna banka dovolj velike rezerve za nadaljevanje te politike – a bi postala “manj vzdržna”, če se šoki nadaljujejo.
Turčija je kot članica Nata ranljiva na konflikte na Bližnjem vzhodu zaradi bližine Iranu in odvisnosti od uvoza energije. Cene surove nafte so od začetka iranskega konflikta prejšnjo soboto poskočile za 16 odstotkov. Bill Campbell, upravitelj portfelja pri DoubleLine Group, ki zmanjšuje izpostavljenost turškim obveznicam, je geopolitično ranljivost Turčije strnil z opozorilom, da so “izhodna vrata lahko zelo ozka, če se razpoloženje obrne”.
