Turisti v Ljubljani porabijo skoraj dvakrat več kot na obali

Tuji turisti v Sloveniji v povprečju porabijo 197 evrov na dan. številka skriva velike razlike, ki pokažejo, kje slovenski turizem ustvarja največjo vrednost in kje ostaja na ravni množičnosti (z nižjo potrošnjo). Podatki statističnega urada za september in oktober 2025 razkrivajo jasen razkorak med glavnim mestom in drugimi destinacijami.

V prestolnici dnevna poraba doseže 283 evrov, medtem ko v obmorskih občinah znaša le 149 evrov. Razlika je skoraj dvakratna, kar kaže na popolnoma drugačen profil gostov in strukturo ponudbe.

Ljubljana izstopa kot destinacija z najvišjo dodano vrednostjo. Poleg turistov z višjo kupno močjo ima pomembno vlogo tudi poslovni turizem, ki ustvarja večjo porabo in stabilnejši tok prihodkov. Skoraj polovica poslovnih gostov se osredotoča prav na prestolnico, kar dodatno krepi njen položaj.

Hkrati so v Ljubljani tudi bistveno višji izdatki za dodatne storitve. Turisti tam poleg nastanitve porabijo povprečno 127 evrov na dan za hrano, nakupe, prevoze in prosti čas, kar je skoraj trikrat več kot v zdraviliških občinah.

Obala in zdravilišča z nižjo dodano vrednostjo

Na drugi strani so obmorske in zdraviliške občine, kjer dnevna potrošnja ostaja bistveno nižja, 149 oziroma 162 evrov. Gre za destinacije z večjim deležem počitniških gostov, ki praviloma porabijo manj za dodatne storitve.

Čeprav te destinacije ustvarjajo velik del nočitev, njihov prispevek k skupni potrošnji ni sorazmeren s številom gostov. To odpira vprašanje strukture turizma in njegove dolgoročne vzdržnosti.

Kdo so najbolj donosni turisti?

Največ denarja v Sloveniji pustijo turisti iz neevropskih držav, ki v povprečju porabijo 306 evrov na dan. To je več kot polovico nad povprečjem. Sledijo italijanski gostje z okoli 206 evri dnevne porabe, medtem ko so turisti iz Avstrije in Nemčije med manj potratnimi, s približno 144 in 148 evri.

Poraba po izvoru turistov

To jasno kaže, da geografska bližina ne pomeni tudi večje ekonomske koristi. Nasprotno, oddaljeni trgi pogosto prinašajo višjo dodano vrednost.

Turizem, ki temelji na nastanitvah

Struktura porabe razkriva še eno pomembno značilnost. Kar 63 odstotkov vseh izdatkov predstavlja nastanitev. To pomeni, da velik del prihodkov iz turizma temelji na osnovni storitvi prenočevanja, medtem ko dodatna potrošnja ostaja relativno nizka.

Za vse ostalo, od hrane in pijače do nakupov in aktivnosti, turisti v povprečju namenijo 74 evrov na dan. To kaže na omejen razvoj dodatnih turističnih produktov in storitev z višjo dodano vrednostjo.

Ključni kazalniki turistične potrošnje

Več gostov ne pomeni več prihodkov

Podatki potrjujejo, da rast števila turistov sama po sebi ne pomeni tudi večjih prihodkov. Ključno postaja vprašanje, kakšne goste država privablja in koliko ti dejansko porabijo. Slovenija ima stabilen turistični tok, a precejšen del tega temelji na gostih z nižjo potrošnjo in kratkimi obiski. Hkrati obstajajo segmenti, predvsem v mestih in med oddaljenimi trgi, kjer je dodana vrednost bistveno višja.

Če želi država povečati prihodke iz turizma, mora okrepiti segmente z višjo potrošnjo. To pomeni večji poudarek na poslovnem turizmu, gostih iz oddaljenih trgov, razvoju dodatnih storitev z višjo vrednostjo ter izboljšanju ponudbe v destinacijah z nižjo porabo.

Hkrati bi bilo smiselno razmisliti o prestrukturiranju obalnega in zdraviliškega turizma, kjer je potencial za rast porabe še vedno velik.

Slovenija ima turiste. Kar ji manjka, je enotna strategija za povečanje njihove potrošnje. Razlike med Ljubljano in drugimi destinacijami kažejo, da model z višjo dodano vrednostjo že obstaja. Vprašanje je le, ali ga bo država uspela razširiti tudi na preostali del turistične ponudbe.