Turška centralna banka je danes zvišala referenčno obrestno mero za 3,5 odstotne točke, s čimer je prekinila trimesečni niz zniževanja, in to sredi boja proti trdovratni inflaciji in finančni nestabilnosti.
Odbor centralne banke za denarno politiko je dvignil obrestno mero z 42,5 na 46 odstotkov, obenem je dvignil tudi obrestne mere za posojanje in zadolževanje na 49 oziroma 44,5 odstotka.
Odbor je navedel, da “trdna denarna politika ne bo spremenjena, dokler ne bo doseženo trajno znižanje inflacije in stabilnost cen”.
Dodali so, da bi vse večji protekcionizem v svetovni trgovini po uvedbi visokih carin po svetu lahko ogrozil zniževanje inflacije v Turčiji.
Visoka inflacija v Turčiji je posledica kombinacije več dejavnikov, med katerimi so zvišanje cen energije, gospodarske posledice pandemije koronavirusa in nekonvencionalna gospodarska politika predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana (to je sicer predlani že opustil).
Erdoğan je dolgo časa trdil, da visoke obrestne mere povzročajo inflacijo, kar je v nasprotju s konvencionalno ekonomsko logiko. Večina ekonomistov trdi, da višje obrestne mere pomagajo pri obvladovanju inflacije, turški voditelj pa je odstavljal guvernerje centralne banke, ker niso podpirali njegove politike zniževanja obrestnih mer.
Preberite več:
Nekonvencionalni politiki se je Erdoğan odpovedal leta 2023, ko je imenoval novo gospodarsko ekipo in začel dvigovati obrestno mero, da bi se spopadel z inflacijo.
Po tem, ko je več mesecev držala referenčno obrestno mero na ravni 50 odstotkov, je turška centralna banka začela cikel postopnega zniževanja obrestnih mer, ki je trajal vse do danes.
