Turška centralna banka je na današnjem zasedanju znižala ključno obrestno mero za eno odstotno točko na 37 odstotkov. Banka je obrestno mero znižala že petič zaporedoma, odkar je poleti lani obrnila smer denarne politike.
Po podatkih s spletne strani centralne banke je odbor za denarno politiko obenem znižal obrestno mero za posojila čez noč s 41 na 40 odstotkov ter obrestno mero za vloge čez noč s 36,5 na 35,5 odstotka.
Inflacija se umirja. Po podatkih turškega statističnega urada je bila decembrska inflacija 30,89-odstotna, najnižja od novembra 2021. Finančni minister Mehmet Şimşek je ob objavi podatkov ocenil, da se dezinflacija širi po vseh kategorijah. Letna inflacija se je v primerjavi z decembrom 2024, ko je znašala 44,4 odstotka, znižala za 13,5 odstotne točke.
Kot poroča Hürriyet Daily News, je večina ekonomistov pričakovala znižanje za 150 bazičnih točk, torej na 36,5 odstotka. Banka je znižala za 100. Guverner Fatih Karahan je že pred zasedanjem ponovil, da bo odbor obrestno mero določal na podlagi realizirane in pričakovane inflacije.
Turčija je v zadnjem letu in pol močno zaostrila denarno politiko. Od maja 2023 do marca 2025 je centralna banka dvignila obrestno mero z 8,5 na 50 odstotkov. Po kratki prekinitvi zaradi političnih pretresov je cikel znižanja stekel julija lani.
Kot poroča Daily Sabah, je centralna banka v letu 2025 skupaj znižala obrestno mero za 950 bazičnih točk, torej s 47,5 na 38 odstotkov. Po anketi agencije Reuters, izvedeni med 14. in 19. januarjem, naj bi obrestna mera do konca leta padla na 28 odstotkov, do sredine leta 2027 pa na 24 odstotkov.
Banka cilja na 16-odstotno inflacijo do konca leta, z razponom med 13 in 19 odstotki. Do leta 2027 naj bi inflacija padla pod 10 odstotkov.
Turška lira se je na novico odzvala umirjeno. Borza Istanbul BIST 100 je pretekli teden dosegla najvišjo raven od septembra lani.
