Tisoč delavcev je odpoved prejelo prek SMS-sporočila. Sunduz Akan, mati treh otrok, je bila med njimi. Zdaj že četrti mesec protestira pred vrati tovarne Şık Makas v anatolskem mestu Tokat, kjer je tri leta šivala kavbojke za Zaro, H&M in Levis. “Z nami ravnajo kot z berači, čeprav zahtevamo le tisto, kar nam pripada,” je povedala za Deutsche Welle.
Takšne zgodbe se po Turčiji množijo. Tekstilna industrija, nekoč steber gospodarstva, razpada. V zadnjih treh letih je sektor izgubil 380.000 delovnih mest. Samo letos se je zaprlo 4.500 podjetij.
Številke z najpomembnejšega izvoznega trga so alarmantne. Med januarjem in majem letos je turški izvoz tekstila v Evropsko unijo upadel za 5,1 odstotka. V istem obdobju je Kitajska povečala izvoz v EU za 21,8 odstotka, Bangladeš pa za 17,9 odstotka. Po podatkih Istanbulskega združenja izvoznikov tekstila sta med desetimi največjimi dobavitelji v EU tržišni delež izgubili le Turčija in Tunizija.
Prvič po treh desetletjih je delež turške konfekcije na evropskem trgu padel pod pet odstotkov. Globalni delež je prvič po 35 letih zdrsnil pod tri odstotke. Ker je več kot 60 odstotkov turške proizvodnje oblačil namenjene EU, je to za panogo uničujoče.
Uradno v sektorju dela 1,1 milijona ljudi, sindikati pa ocenjujejo, da je dejanska številka precej višja zaradi razširjenega dela na črno med begunci, ženskami in otroki. Predsednik sindikata BİRTEK-SEN Mehmet Türkmen opozarja, da so plače v panogi skoraj vedno minimalne, kar je trenutno pod pragom revščine za štiričlansko družino, približno 650 evrov bruto. Neplačane nadure in delo med prazniki sta pravilo, ne izjema.
Delodajalci krivijo visoke cene surovin, naraščajoče stroške proizvodnje in restriktivno monetarno politiko. Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je napovedal povečanje državnih subvencij na 3.500 lir (približno 69 evrov) na delavca, a delodajalci zahtevajo dvakrat več.
Mustafa Paşahan, podpredsednik Istanbulske gospodarske zbornice, za DW pravi, da panoga propada. “Dotaknili smo se dna, zmanjkuje nam moči.” Jak Eskinazi, predsednik Egejskega združenja izvoznikov tekstila, gre še dlje: “Od te politike nimamo več nobenih pričakovanj. Poskušamo se le rešiti.”
