Evropske banke bi lahko v prihodnjih letih občutno skrčile število zaposlenih, saj pospešeno uvajajo rešitve z umetno inteligenco, hkrati pa še naprej zapirajo poslovalnice in storitve selijo na splet. Po oceni analitikov Morgan Stanleyja bi lahko panoga do leta 2030 zmanjšala število delovnih mest za približno desetino, piše Financial Times.
Največji pritisk na zaposlitve naj bi se po njihovih izračunih pojavil v tistih delih bank, ki skrbijo za podporne in administrativne funkcije. To so zlasti zaledna in administrativna opravila, pa tudi področja upravljanja tveganj ter skladnosti poslovanja z regulativo. Analiziranih 35 bank skupaj zaposluje približno 2,12 milijona ljudi. Če bi se uresničil desetodstotni rez, bi to pomenilo okrog 212.000 manj delovnih mest.
Napovedi Morgan Stanleyja sovpadajo z ugotovitvami Bloomberg Intelligence, ki je na podlagi ankete med 93 globalnimi bankami ugotovil, da nameravajo finančne institucije v naslednjih treh do petih letih odpustiti do 200.000 ljudi, kar predstavlja približno triodstotno zmanjšanje povprečne delovne sile. Tomasz Noetzel, višji analitik pri Bloomberg Intelligence, je pojasnil, da so najbolj ogrožena delovna mesta, ki vključujejo rutinska in ponavljajoča se opravila. Po njegovih besedah umetna inteligenca teh vlog ne bo popolnoma nadomestila, temveč bo pripeljala do preobrazbe delovne sile.
Trend je že opazen pri posameznih bankah. Nizozemska ABN Amro je novembra napovedala, da bo do leta 2028 ukinila 5.200 delovnih mest, kar predstavlja skoraj četrtino njene delovne sile. Izvršna direktorica Annerie Bérard je pojasnila, da lahko umetna inteligenca zdaj opravlja rutinska opravila v zalednih funkcijah, s čimer se zaposleni osvobodijo za bolj zahtevne naloge. Število delovnih mest na področjih storitev za stranke, operacij in preprečevanja pranja denarja bi se lahko po njenih besedah zmanjšalo za do 35 odstotkov.
Podobne načrte ima italijanska Intesa Sanpaolo, največja banka v državi, ki je oktobra napovedala odpustitev 9.000 ljudi do leta 2027, kar ustreza skoraj desetini delovne sile. Od tega bo 7.000 odpuščanj v Italiji in 2.000 v mednarodnih podružnicah, banka pa pričakuje letne prihranke v višini približno 500 milijonov evrov od leta 2028. Amsterdamska ING je prejšnji mesec sporočila, da bi digitalizacija in pobude z umetno inteligenco lahko prizadele približno 1.000 delovnih mest.
Vzporedno s krčenjem delovne sile se nadaljuje zapiranje poslovalnic. Société Générale je letos zaprla 542 poslovalnic, kar predstavlja približno 20 odstotkov vseh, BNP Paribas pa 16 odstotkov. BNP Paribas je julija napovedal, da bo pospešil zapiranje in do leta 2030 ukinil tretjino preostalih poslovalnic, pri čemer bo zaposlene prerazporedil v večje enote v večjih mestih. V Franciji je bilo na začetku junija odprtih 36.411 bančnih poslovalnic, kar je 3.296 manj kot pred petimi leti.
Kljub pričakovanim odpuščanjem pa analitiki napovedujejo, da bo umetna inteligenca pozitivno vplivala na donosnost panoge. Bloomberg Intelligence ocenjuje, da bi banke do leta 2027 lahko dosegle dobiček pred obdavčitvijo, ki bi bil 12 do 17 odstotkov višji, kot bi bil sicer, kar bi njihovemu skupnemu čistemu dobičku dodalo do 180 milijard dolarjev. Osem od desetih anketiranih pričakuje, da bo generativna umetna inteligenca v naslednjih treh do petih letih povečala produktivnost in prihodke za vsaj pet odstotkov.
McKinsey Global Institute ocenjuje, da bi lahko generativna umetna inteligenca globalnemu bančnemu sektorju letno dodala med 200 in 340 milijard dolarjev, kar ustreza 2,8 do 4,7 odstotka skupnih prihodkov panoge, večinoma prek povečane produktivnosti. Raziskava svetovalne družbe Bain iz leta 2024 je pokazala, da 87 odstotkov podjetij v finančnih storitvah razvija, preizkuša ali že uporablja generativno umetno inteligenco, pri čemer so najbolj razširjene uporabe razvoj programske opreme in storitve za stranke.
Mike Abbott, globalni vodja za bančništvo pri Accenture, ocenjuje, da bo umetna inteligenca na tak ali drugačen način vplivala na 75 odstotkov delovnih mest v bančništvu. Primerjal je prihod generativne umetne inteligence z vplivom Microsoftovega Excela ob lansiranju leta 1980, ko so mnogi napovedovali, da bo odpravil finančnike, kar se ni zgodilo. Po njegovih besedah bo tehnologija spremenila način dela, a bo ustvarila tudi nove vrste delovnih mest, vključno z inženirji pozivov, ki oblikujejo besedilne pozive za velike jezikovne modele.
