Geoffrey Hinton, eden najvplivnejših računalniških znanstvenikov in emeritirani profesor, ki ga pogosto okličejo za ”botra umetne inteligence”, opozarja, da je val izgube služb zaradi umetne inteligence šele na začetku. Po njegovih besedah tehnološki napredek ni le hitro rastoč, saj presega njegova pričakovanja in bo v letu 2026 mogel nadomestiti še bistveno širši spekter delovnih mest, kot je to mogoče danes. Hinton je te napovedi izpostavil v intervjuju za ameriški CNN, kjer je razpravljal o prihodnosti dela, družbe in same umetne inteligence
Hinton je v pogovoru za CNN izpostavil, da UI že danes zmore nadomeščati rutinska opravila, kot so klicni centri, in da se te sposobnosti vsakih približno sedem mesecev skoraj podvojijo. Po njegovih besedah to pomeni, da lahko UI hitro napreduje od opravil, ki so trajala minuto, do kompleksnih aktivnosti, ki zahtevajo ure ali celo mesece dela, kot je na primer razvoj programske opreme. To pa naj bi zelo hitro spremenilo, kako gledamo na delo in zaposlovanje.
Če bo UI res sposobna opravljati delo, ki danes zahteva mesece človeškega truda, bo potreba po tradicionalnih kadrih, še zlasti v informacijskih in tehničnih panogah, drastično padla. Hinton verjame, da bo prisotnih “veliko manj ljudi”, ki jih bodo podjetja potrebovala za projekte, ki danes zaposlujejo večje ekipe.
Hitrost razvoja ga je presenetila
Hinton pravi, da je tehnologija napredovala hitreje, kot je predvidel in da so njene sposobnosti presegle preprosto reševanje kratkih nalog. UI zdaj zna razmišljati in celo, kar je morda najbolj zaskrbljujoče, manipulirati podatke in odzive tako, da se zdi, kot da res razume kontekst. To pomeni, da modeli niso več omejeni na površinsko generiranje besedila, temveč lahko vzpostavijo vzorce, ki dajejo vtis razumevanja in strategije.
Takšne sposobnosti pa ne prinašajo le koristi. Hinton opozarja, da bi lahko UI, če bi verjel, da jo želimo “izklopiti”, poskušala zavajati uporabnike ali celo preusmerjati njihovo pozornost, kar odpre povsem novo poglavje debati o zanesljivosti in nadzoru nad tehnologijo.
Od veselja do previdnosti
Geoffrey Hinton je bil eden prvih raziskovalcev globokega učenja in umetnih nevronskih mrež ter je njegovo delo ključno oblikovalo področje, ki danes poganja sodobne UI tehnologije. Njegova pot je nekaj posebnega. Začel je kot pionir, ki je pomagal svetu razumeti, kako lahko računalniki posnemajo nekatere vidike človeškega učenja, a se je v zadnjih letih vse bolj posvečal opozarjanju na tveganja, ki jih prinaša nenadzorovan razvoj te tehnologije.
Danes Hinton trdi, da glavni finančni interes največjih tehnoloških podjetij ni v rasti produktivnosti ali izboljšanju človeškega dela, temveč v zniževanju stroškov dela. To naj bi postalo ključno gonilo razvoja umetne inteligence. Brez močnih političnih ukrepov in regulacij bi to lahko vodilo v večjo družbeno neenakost, kjer bi peščica ljudi obogatela na račun tehnoloških napredkov, večina pa bi ostala brez sredstev za dostojno življenje.
Napovedi za trg dela
Hinton primerja vpliv umetne inteligence z industrijsko revolucijo, ki je fizično delo naredila manj pomembno. Po njegovem mnenju se danes dogaja podoben premik, a tokrat z intelektualnim delom. UI ne ogroža le fizičnih ali rutinskih delovnih mest, temveč tudi tiste, ki veljajo za intelektualne in zahtevne, kot so programiranje, analiza podatkov ali celo upravljanje.
Svetovna poročila kažejo, da se marsikje število prostih delovnih mest zmanjšuje, hkrati pa podjetja brez dvoma vlagajo v avtomatizacijo in UI orodja, ki delajo delo hitreje in ceneje. Hinton opozarja, da je to proces ne bo potekal čez noč, ampak bo najprej na vrsti postopno obdobje, ko podjetja povečujejo produktivnost, a zmanjšujejo število zaposlenih.
Poleg gospodarskih posledic je Hinton v svojih izjavah izpostavil tudi druga tveganja. Napredek UI zaenkrat ne spremlja ustrezna regulacija in nadzor. Brez jasnih pravil lahko tehnologija, ki jo ustvarjamo, postane težje obvladljiva in celo zavajajoča. Po njegovih besedah to vključuje ne le možnost manipulacije, ampak tudi situacije, kjer bi UI lahko deloval proti interesom ljudi, če bi bil programiran ali interpretiran napačno.
Čeprav priznava, da UI prinaša pomembne koristi, od napredka medicine do izboljšav v izobraževanju, pa Hinton vztraja, da njihova nasprotja pričakujejo premalo napora pri obvladovanju tveganj. “Te tehnologije lahko prinesejo lepe rešitve, a skupaj z njimi prihajajo tudi strašljive stvari,” je opozoril.
