Na današnji seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor je potekala razprava o Predlogu podnebnega zakona, ki naj bi Sloveniji zagotovil pravno varnost pri doseganju podnebne nevtralnosti. Člani Podnebnega sveta so opozorili na ključne pomanjkljivosti predloga, med drugim na pomanjkanje vmesnih ciljev, potrebo po ukinitvi subvencij za fosilna goriva in višjo obdavčitev zasebnega letalstva.
Podnebni svet izpostavlja, da podnebna kriza ni le globalno segrevanje, temveč tudi vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, neurja in zamiki v letnih časih. Zato mora zakon določiti jasne vmesne cilje za leto 2030, 2035 in 2040, ki bodo omogočili redno spremljanje napredka in prilagajanje ukrepov. Brez teh merljivih ciljev obstaja nevarnost, da se bo ukrepanje prelagalo, kar bi lahko povzročilo višje stroške in večje okoljske škode.
Konec subvencij za fosilna goriva in kritika novega mehanizma
Ena največjih kritik Podnebnega sveta je odsotnost ukinitve subvencij za fosilna goriva, ki še vedno predstavljajo pomemben del državnih podpor. Po mnenju strokovnjakov bi morale biti subvencije usmerjene predvsem v pomoč ranljivim gospodinjstvom, ne pa v spodbujanje porabe fosilnih virov. Prav tako opozarjajo na škodljivost predlaganega mehanizma, ki naj bi znižal trošarine kot kompenzacijo za višje cene CO2, saj bi to povečalo emisije in poglobilo podnebno krizo.
Evropska komisija je v nedavnem pregledu ostro kritizirala izbris časovnice za ukinitev subvencij v slovenskem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, kar dodatno potrjuje potrebo po spremembah.
Letalska podnebna dajatev
Podnebni svet je posebej izpostavil problem nizke letalske podnebne dajatve, ki trenutno ne odraža resnosti vpliva zasebnega letenja na okolje. Povprečne emisije zasebnih letal so namreč do 30-krat višje od tistih, ki jih povzročajo sodobna osebna vozila. Zato predlagajo zvišanje dajatve na najmanj 250 evrov na potnika na polet, kar bi po njihovem mnenju prispevalo k pravičnejši in učinkovitejši obdavčitvi.
Preberite več:
Člani Podnebnega sveta so pozdravili tudi določitev cilja podnebne nevtralnosti za leto 2045 namesto 2050, saj je to bolje usklajeno z znanstvenimi priporočili. Novi zakon bo v slovenski pravni red prenesel tudi direktivo EU o sistemu trgovanja z emisijami (EU ETS), kar bo državi omogočilo dostop do evropskih sredstev za podnebne ukrepe.
