Ukrajina sprejela evropsko pomoč za popravilo naftovoda Družba, strokovnjaki na voljo takoj

Ursula von der Leyen
Foto: Evropska unija

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v skupni izjavi s predsednikom Evropskega sveta sporočila, da je Ukrajina sprejela ponudbo EU za tehnično podporo in financiranje popravila naftovoda Družba. Evropski strokovnjaki so po njenih besedah na voljo takoj.

Do danes je Kijev zavrnil vse pozive k popravilu. Južna veja naftovoda Družba, skozi katero je v januarju teklo povprečno 150.000 sodčkov dnevno, je prenehala delovati 27. januarja, po ruskem napadu na infrastrukturo v bližini naftnega vozlišča Brodi v zahodni Ukrajini.

Zelenski je prejšnji teden dejal, da naftovoda ne bi popravljal, ker popravila ogrožajo življenja ukrajinskih delavcev, Rusija pa napada infrastrukturo med deli. Naftogaz je 14. marca na posvetu za diplomate iz 31 držav predstavil obseg škode in opozoril, da je Rusija od začetka leta izvedla več kot 30 napadov na objekte podjetja.

Madžarski premier Viktor Orbán in slovaški premier Robert Fico sta Kijev obtožila, da namenoma zavlačuje popravilo iz političnih razlogov. Orbán je v odgovor blokiral 90 milijard evrov vreden paket posojil EU Ukrajini in 20. sveženj protiruskih sankcij. Fico je ustavil dobavo elektrike Ukrajini. Madžarska je v Kijev poslala delegacijo pod vodstvom državnega sekretarja za energetiko Gaborja Czepeka, a ji Ukrajina ni dovolila vstopa v objekte naftovoda, poroča Kyiv Independent.

Komisija je 26. februarja na izrednem zasedanju koordinacijske skupine za nafto ocenila, da neposrednega tveganja za oskrbo Madžarske in Slovaške ni. Obe državi sta sprostili strateške rezerve in povečali uvoz neruske nafte prek hrvaškega terminala v Omišlju po naftovodu Adria, ki ga upravlja hrvaška družba Janaf. Po navedbah Slovaške so pristojbine za tranzit po Adrii do petkrat višje kot po Družbi.

Von der Leyen je v izjavi zapisala, da bo EU z zadevnimi stranmi še naprej iskala alternativne poti za tranzit neruske surove nafte v države srednje in vzhodne Evrope. Za Slovenijo prekinitev Družbe nima neposrednih posledic, saj država ne uvaža nafte po tem naftovodu, posredno pa kriza vpliva na evropske cene naftnih derivatov in na razmerja znotraj EU, ki se obenem spopada z energetsko negotovostjo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

En odgovor

  1. To, da imajo evropske institucije in države članice vlogo pri tehnični pomoči, samo potrjuje, da je energetska infrastruktura postala strateško vprašanje širšega regionalnega pomena.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji