Slovenija letos pričakuje znatno upočasnitev gospodarske rasti, z bruto domačim proizvodom (BDP) pod 1% oziroma na 0,8%, kar je precej manj od pomladanskih pričakovanj, ki so znašala 2,1%. Glavni razlog za nižjo rast je upad dejavnosti v izvoznem sektorju, še posebej v prvi polovici leta, kar je povezano s težavami evropske industrije. V prihodnjih letih pa se že obetajo optimističnejši trendi z nekoliko višjo rastjo gospodarstva.
Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) bo letos gospodarsko rast poganjala predvsem domača potrošnja. Največji delež v okviru tega prispevata rast trošenja gospodinjstev, ki jo podpirata visoka zaposlenost in pospešena rast plač.
Po lanskem obdobju stagnacije pričakujejo tudi šibko rast investicij v osnovna sredstva, zlasti pa bodo rasle gradbene investicije, predvsem v nestanovanjske in infrastrukturne objekte. Zaradi velike izrabe kapacitet v predelovalnih dejavnostih se bo povečala tudi proizvodna aktivnost.
Rast državne potrošnje bo letos zmernejša kot lani, predvsem zaradi umirjene rasti socialnih transferjev, ki so bili v prejšnjem letu dodatno okrepljeni zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka ter obnove po poplavah. Letos se v povezavi s poplavami pričakuje rast socialnih transferjev in investicijskih odhodkov, ki bodo podpirali zasebno potrošnjo in investicije.
V drugi polovici leta ni pričakovati večjih okrevanj v izvoznem sektorju, a je opaziti počasno izboljšanje razmer. Po zaključku trgovinskih dogovorov ZDA z nekaj pomembnimi partnericami, vključno z Evropsko unijo, se je nekoliko znižala negotovost glede trgovinske politike, medtem ko nekateri kazalniki razpoloženja v evrskem območju nakazujejo na postopno okrevanje.
Največ poudarka bo na izvozu in gradbenih naložbah
Za leti 2026 in 2027 UMAR predvideva približno 2-odstotno letno gospodarsko rast. Pričakuje se okrevanje izvoza, ki bo sledilo naraščajočemu tujim povpraševanjem, poleg tega se bo izboljšala tudi investicijska aktivnost, kjer bodo glavni poudarki na povečanju zmogljivosti izvoza in na rasti gradbenih naložb, vključno s stanovanjsko gradnjo. Rast državne potrošnje bo nihala, predvsem zaradi uvajanja pravic znotraj sistema dolgotrajne oskrbe.
Zaposlenost bo letos nekoliko upadla, vendar naj bi se v prihodnjih dveh letih stabilizirala. Brezposelnost bo ostala nizka, pri čemer bo demografski trend postopnega prehajanja iz brezposelnosti v neaktivnost ali upokojitev vplival na razmere na trgu dela. Veliko novega zaposlovanja bo izhajalo iz zaposlovanja tujih državljanov.
Nominalna rast plač je letos predvidena v višini 7,5%, pri čemer bodo plače v javnem sektorju rasle hitreje kot v zasebnem. Rast plač bo nekoliko upočasnjena v prihodnjih letih, vendar bo realna rast še naprej presegala povprečne stopnje, ki jih beležimo zadnjih deset let. Na rast plač v zasebnem sektorju bo vplival pritisk trga dela in demonstracijski učinek zaradi izboljšanja plač v javnem sektorju.
Višje cene hrane in storitev
Inflacija bo letos dosegla 2,9%, predvsem zaradi višjih cen hrane, in bo presegla pomladanske ocene. V prihodnjih dveh letih pričakujemo umirjanje inflacije proti 2,3%. Rast cen storitev bo še naprej presegala splošno inflacijo, kar bo posledica visokih plač in povpraševanja, ki ga podpira rast razpoložljivega dohodka.
Na cenovno gibanje pa vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so nižje cene energentov in apreciacija evra. Po letu 2025 naj bi zaradi teh vplivov inflacija ostala okoli dveh odstotkov, ob predpostavki odsotnosti večjih zunanjih šokov.
Uresničitev jesenskih napovedi spremljajo številna tveganja. Med največjimi iz mednarodnega okolja so zaostrovanje trgovinskih napetosti, povečanje negotovosti, poslabšanje zaupanja na finančnih trgih ter geopolitične napetosti, predvsem zaradi vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Posledično lahko sledijo višje cene energentov, hrane in transporta ter motnje v dobavnih verigah, kar bi zaviralo gospodarsko rast in povečalo inflacijske pritiske.
Preberite več:
V domačem okolju pa so glavni izzivi povezani z zmogljivostmi za izvedbo velikih investicijskih projektov in rastjo stroškov dela. Obstajajo tudi možnosti za višjo gospodarsko rast, ki izhajajo iz povečanih izdatkov za obrambo, uspehov pri privabljanju visoko usposobljene delovne sile ter pozitivnih učinkov koriščenja evropskih sredstev v povezavi s reformnimi ukrepi.
