Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo v zadnjih mesecih kažejo nekatere pozitivne premike, predvsem v izvoznem sektorju in gradbeništvu, so zapisali v Ekonomskem ogledalu na Uradu Republike Slovenije za makroanalize in razvoj (UMAR). Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se izboljšuje v vseh tehnološko zahtevnostnih skupinah, čeprav je bila po osmih mesecih še nekoliko manjša kot lani. Skupna naročila so v septembru ostala nizka, a so se proizvodna pričakovanja nekoliko izboljšala.
Blagovni izvoz in uvoz brez poslov oplemenitenja sta po julijski rasti avgusta znova upadla. V povprečju osmih mesecev je bil izvoz medletno manjši, uvoz pa na ravni lanskega leta.
Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU se po lanskem letu ne zmanjšuje več, čeprav je bil v prvem polletju 2025 medletno nekoliko manjši. Najbolj so upadli tržni deleži cestnih vozil, kar je povezano s prestrukturiranjem proizvodnje največjega slovenskega proizvajalca vozil in posledično manjšim izvozom v Francijo in Italijo.
Drugi manjši upadi so bili zabeleženi pri nekaterih drugih proizvodih, medtem ko je tržni delež farmacevtskih izdelkov in nekaterih energetsko intenzivnih proizvodov rastel.
V gradbeništvu se je v tretjem četrtletju krepila rast aktivnosti, medtem ko se je rast potrošnje gospodinjstev umirila. Razpoloženje v gospodarstvu se je septembra izboljšalo že tretji mesec zapored, gradbena aktivnost pa je avgusta znašala višjo raven kot pred letom dni. Prihodki v trgovini so kljub julijskemu poslabšanju ostali medletno višji.
Število delovno aktivnih oseb je avgusta ostalo podobno kot v prejšnjih mesecih, čeprav je bilo medletno nekoliko nižje za 0,4%. Brezposelnost je septembra narasla, predvsem zaradi povečanega priliva državljanov s statusom začasne zaščite. Medletna nominalna rast plač se je nekoliko umirila, pri čemer je bila povprečna bruto plača v prvih sedmih mesecih realno višja za 4,8%. V javnem sektorju je rast plač zaostajala za zasebnim sektorjem.
Medletna inflacija, merjena po indeksu HICP, se je septembra nekoliko znižala na 2,7%, še vedno pa je višja kot povprečje evrskega območja. Največji vpliv imajo višje cene hrane, alkohola in tobaka.
Preberite več:
Konsolidirani proračunski primanjkljaj Slovenije se je v osmih mesecih povečal na 1,066 milijarde evrov, kar je 688 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki izkazujejo upočasnitev zaradi konjunkturnih dejavnikov, odhodki pa so narasli predvsem zaradi plač zaposlenih in investicij.
