Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja pripravo predloga Nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030 (NpUI 2030) in dejstvo, da država umetno inteligenco umešča med ključne razvojne vzvode Slovenije v prihodnjem desetletju. Hkrati pa gospodarstvo opozarja, da bo uspeh programa odvisen predvsem od tega, ali bo država strateške cilje znala pretvoriti v konkretne, merljive in upravljane ukrepe z dejanskim učinkom na konkurenčnost podjetij.
Na GZS poudarjajo, da ima Slovenija znanje, podjetja in raziskovalni potencial, a da je bil doslej glavni problem pri strateških dokumentih prav izvedba. Brez jasne odgovornosti, stabilnega financiranja in operativnega vodenja lahko tudi ambiciozen program umetne inteligence ostane zgolj deklaracija.
Gospodarstvo razpršeno med cilji, odgovornosti pa nejasne
Kot izpostavlja pomočnik direktorja GZS za digitalizacijo Marko Štefančič, je gospodarstvo v predlogu programa sicer omenjeno, vendar razpršeno med več vsebinskih sklopov. Takšna ureditev po njegovih besedah otežuje določanje prioritet, jasnih odgovornosti in spremljanje dejanskih gospodarskih učinkov.
To je še posebej problematično za mikro, mala in srednje velika podjetja, pa tudi za ponudnike rešitev s področja umetne inteligence, informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter zagonska in hitro rastoča podjetja. Prav ta del gospodarstva namreč predstavlja hrbtenico prihodnje rasti, a pogosto nima dovolj kapacitet, da bi se samostojno prebijal skozi zapletene javne razpise in razdrobljene podporne sheme.
Samostojen strateški cilj za podjetja
Na GZS zato predlagajo, da se v Nacionalni program umetne inteligence 2030 vključi samostojen strateški cilj, namenjen izključno gospodarstvu. Ta bi celostno naslovil uporabo umetne inteligence v podjetjih ter razvoj konkurenčnega domačega ekosistema umetne inteligence in IKT.
Takšen cilj bi omogočil bolj jasno usmerjanje javnih sredstev, lažje spremljanje učinkov ter boljše povezovanje podjetij, raziskovalnih institucij in države. Po mnenju gospodarstva je ključno, da umetna inteligenca ne ostane omejena na pilotne projekte in raziskovalne centre, temveč da dejansko prodre v proizvodnjo, logistiko, energetiko, zdravstvo, storitve in javno upravo.
Brez akcijskega načrta ni resne izvedbe
Ena ključnih pripomb GZS se nanaša na odsotnost konkretnega akcijskega načrta. Zbornica predlaga, da se program nadgradi z jasno določenimi ukrepi, odgovornimi nosilci, časovnicami, viri financiranja in merljivimi kazalniki uspešnosti.
Izkušnje iz preteklih strateških dokumentov kažejo, da brez takšne operativne ravni ni mogoče zagotoviti niti preglednosti niti odgovornosti. Podjetja pa brez jasnih pravil in dolgoročne predvidljivosti težko načrtujejo razvoj, naložbe in kadrovske odločitve.
Predlog: Urad za umetno inteligenco
GZS v svojih pripombah posebej izpostavlja tudi potrebo po jasni upravljavski strukturi. Po vzoru držav, ki umetno inteligenco obravnavajo kot strateško razvojno področje, predlaga vzpostavitev Urada za umetno inteligenco kot osrednje koordinacijske enote za izvajanje NpUI 2030.
Takšen urad bi skrbel za horizontalno usklajevanje med resorji, nadzor nad izvajanjem programa ter stalno vključevanje gospodarstva v upravljavske in posvetovalne strukture. Po oceni GZS je prav pomanjkanje koordinacije med ministrstvi eden ključnih razlogov, zakaj se številni razvojni programi v Sloveniji izvajajo prepočasi ali neučinkovito.
Gospodarska zbornica Slovenije s svojimi predlogi jasno sporoča, da umetna inteligenca ni več vprašanje prihodnosti, temveč sedanjosti. Države, ki bodo znale pravočasno povezati znanje, kapital in podjetja, bodo v prihodnjem desetletju ustvarjale višjo dodano vrednost in kakovostna delovna mesta.
Preberite več:
Za Slovenijo bo zato ključno, ali bo znala preiti od strateških usmeritev k odločnim in pravočasnim ukrepom. Če bo Nacionalni program umetne inteligence 2030 dobil jasno izvedbeno strukturo, stabilno financiranje in aktivno vlogo gospodarstva, lahko postane eden pomembnejših razvojnih projektov države. Če ne, obstaja nevarnost, da bo umetna inteligenca znova ostala ujeta med dokumenti in razpravami.
