Evropska industrija umetne inteligence zaostaja zaradi pretirane regulacije, s čimer pritrjuje retoriki administracije Donalda Trumpa, da stroga tehnološka pravila v regiji zavirajo inovacije, so na tehnološki konferenci Techarena v Stockholmu poudarili vodilni predstavniki ameriških tehnoloških velikanov Googla in Mete.
Priložnost so izkoristili tudi za to, da izrazijo skrb nad strogimi pristopi EU k regulaciji tehnologij, kot sta umetna inteligenca in strojno učenje, poroča CNBC.
“Mislim, da zdaj obstaja splošen konsenz, da ima evropska regulacija tehnologije svoje težave. Včasih je preveč razdrobljena, kot v primeru GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov), včasih pa gre predaleč, kot na primer z Aktom o umetni inteligenci. Posledica vsega tega je, da izdelki zamujajo ali prihajajo na trg v oslabljeni obliki, pri čemer trpijo evropski državljani in potrošniki,” je na Techareni dejal Chris Yiu, direktor javnih politik v Meti.
Yiu je kot primer navedel pametna očala Meta Ray-Ban, ki uporabljajo UI za prevajanje govora iz enega jezika v drugega ali za opisovanje slik za slabovidne.
“Gre za zelo humano uporabo tehnologije, vendar njen prihod na evropski trg zamuja prav zaradi težav, povezanih z regulacijo,” je poudaril Yiu.
Meta je šele novembra v nekaterih evropskih državah začela uvajati UI funkcije za svoja očala Ray-Ban Meta, pri čemer podjetje trdi, da je zamudo povzročila potreba po usklajevanju s “kompleksnim regulativnim sistemom” v Evropi.
Meta je že prej izrazila skrb glede svoje sposobnosti uskladitve z Aktom o umetni inteligenci – ključnim zakonodajnim okvirom EU za tehnologijo UI – pri čemer je kot lgavni problem izpostavila “nepredvidljivo uporabo” tega zakona.
Podjetje je prav tako navedlo, da je GDPR – evropski okvir za varstvo podatkov, uveden leta 2018 – odložil lansiranje njihovih očal v EU zaradi vprašanj, povezanih z uporabo podatkov uporabnikov Instagrama in Facebooka za treniranje modelov UI.
Dorothy Chou, vodja javnih politik pri Google DeepMind, je dejala, da je glavni problem evropskega pristopa k regulaciji umetne inteligence to, da je bil Akt o UI zasnovan, preden je bil ChatGPT sploh na voljo.
Akt o umetni inteligenci je Evropska komisija prvič predlagala aprila 2021, medtem ko je OpenAI lansiral ChatGPT novembra 2022.
“Obstaja način, kako lahko politika ustvari boljše investicijsko okolje, če se izvaja tako, da spodbuja poslovanje,” je dejala Chou in kot primer politike, ki je prinesla koristi, navedla ameriški Zakon o zmanjšanju inflacije, ki je omogočil subvencije za električna vozila.
“Problematično je, kadar se regulacija uvaja v časovnem okviru, ki ne sledi razvoju tehnologije. Potrebujemo hkratno regulacijo, ki zagotavlja odgovorno uporabo tehnologije, hkrati pa omogoča industriji, da napreduje na pravilen način,” je dodala Dorothy Chou.
Velike tehnološke družbe stopnjujejo pritisk
Velike tehnološke družbe vse glasneje kritizirajo pristop EU k regulaciji tehnologije, navaja isti vir, hkrati pa stopnjujejo lobistične pritiske za omilitev določenih določb Akta o UI.
Kent Walker, predsednik globalnih zadev pri Googlu, je prejšnji mesec za Politico izjavil, da je evropski kodeks prakse za generativne modele UI, kot je serija velikih jezikovnih modelov GPT, “korak v napačno smer.”
Novoustanovljena Evropska pisarna za umetno inteligenco, ki nadzoruje izvajanje Akta o UI, je decembra objavila drugi osnutek kodeksa prakse za generativne umetnointeligenčne sisteme.
Na začetku tega meseca je Joel Kaplan, novoimenovani glavni direktor za globalne zadeve v Meti, me intervjujem na dogodku v Bruslju nakazal, da Meta na ta kodeks v trenutni obliki ne bo pristala.
Po njegovih besedah pravila “presegajo zahteve Akta o UI” in uvajajo “neizvedljive in tehnično neuresničljive zahteve.” Pozivi tehnoloških velikanov k omilitvi EU regulacij so se dodatno okrepili z novo administracijo predsednika Donalda Trumpa.
Kritike ameriške administracije
Na mednarodnem vrhu AI Action v Parizu prejšnji teden je ameriški podpredsednik JD Vance kritiziral Evropo zaradi pretiranega osredotočanja na regulacijo umetne inteligence namesto na sprejemanje njenega potenciala za tehnološko rast: “Trumpova administracija bo zagotovila, da bodo najmočnejši sistemi UI proizvedeni v ZDA, z uporabo čipov, zasnovanih in proizvedenih v Ameriki. Samo zato, ker smo pri tem vodilni, ne pomeni, da želimo ali moramo delovati sami. Amerika želi sodelovati z vsemi vami in začeti revolucijo UI v duhu odprtosti in sodelovanja. Toda za vzpostavitev tega zaupanja potrebujemo mednarodne regulativne režime, ki spodbujajo razvoj tehnologije UI, namesto da ga zavirajo. Naše evropske prijatelje še posebej pozivamo, da na to novo področje gledajo z optimizmom, ne pa s strahom. Razvoj vrhunske tehnologije UI v ZDA ni naključje. Z ohranjanjem odprtega regulativnega okolja smo ameriške inovatorje spodbudili k neprimerljivemu eksperimentiranju in vlaganju v raziskave in razvoj. Od ocenjenih 700 milijard dolarjev, ki bo do leta 2028 porabljenih za UI, bo več kot polovica verjetno vložena v Združene države Amerike.”
Uskladitev EU pravil za start-upe
Velike tehnološke družbe niso edine, ki zagovarjajo poenostavitev regulativnega sistema za tehnološka podjetja v Evropi. Nekateri investitorji tveganega kapitala, ki vlagajo v evropske tehnološke start-upe, so prav tako kritizirali zapletene predpise, ki obremenjujejo njihova portfeljska podjetja.
Antoine Moyroud, partner Lightspeed Venture Partners in investitor v francoskega umetnointeligenčnega samoroga Mistral, ki se pogosto predstavlja kot glavni evropski konkurent OpenAI, je dejal, da je, medtem ko ZDA promovirajo pobude, kot je investicijski projekt Stargate, evropska zgodba bolj “dramatična.”
Ameriški investicijski projekt je vreden 500 milijard dolarjev oziroma okoli 462 milijard evrov.
Po Moyroudovem mora regija razmišljati “onkraj GDPR in Akta o UI” ter ustvarjati uspešne tehnološke zgodbe, ki bodo ljudi navdušile nad potencialom te tehnologije.
Lani so evropski tehnološki podjetniki predlagali novo pobudo za reševanje razdrobljenih tržnih predpisov v EU s predlogom za vzpostavitev tako imenovanega “28. režima”. Primer takega okvira je Statut evropske družbe znotraj “28. režima”, ki olajšuje ustanovitev delniških družb v EU.
Med podporniki nove pravne strukture, imenovane EU Inc., so izvršni direktor Stripea, Patrick Collison, in soustanovitelj Wisea, Taavet Hinrikus.
“Evropski trg je fragmentiran, a tisto, kar želimo, je možnost zaposlovanja v katerikoli državi,« je na Techareni za CNBC povedal Luke Pappas, partner v londonski pisarni investicijskega podjetja NEA.
Po njegovem je ključni problem pri privabljanju talentov na ta način to, da trenutno “postopek dodelitve lastniških deležev prek meja v Evropi ni enostaven.”
“Predvsem bi pomagalo, če lahko standardiziramo lastniške deleže,” je zaključil Pappas.
