Mojca Dolinar iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) poudarja, da prinaša umetna inteligenca (UI) več možnosti tudi za meteorološko stroko, še posebej pri napovedovanju ekstremnih vremenskih pojavov. Na konferenci Evropske meteorološke zveze, ki te dni poteka v Ljubljani, strokovnjaki razpravljajo o vlogi umetne inteligence pri izboljšavah meteoroloških in hidroloskih napovedi ter spremljanju podnebnih sprememb.
Dolinar, ki je tudi direktorica urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, je pojasnila, da že uporabljajo prve hidrološke modele, ki temeljijo na umetni inteligenci. “V določenih primerih ti modeli delujejo bolje kot klasični, drugje pa še ne dosegamo želenih rezultatov,” je priznala. Uporaba UI je glede na njene besede še v začetni fazi, a ima po njenem velik potencial, zlasti na področju hidrologije.
Slovenija kot primer dobre prakse
Na konferenci je bil predstavljen tudi slovenski primer dobre prakse, ki jo je predstavil Matjaž Ličer z Agencije za okolje in Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Ta metodologija uporablja umetno inteligenco za izboljšanje oceanografskih napovedi, kar je zgled, kako lahko napredne tehnologije prispevajo k natančnejšemu spremljanju vremenskih in oceanografskih pojavov.
Kljub hitremu razvoju umetne inteligence pa Mojca Dolinar poudarja, da v meteorologiji še vedno ostaja ključna vloga strokovnjakov. “Končna odločitev bo tudi v prihodnje na ljudeh, ki razumejo podatke in rezultate modelov,” je poudarila in opozorila, da orodja UI niso nadomestilo za strokovno presojo. Ta misel je bila eden od osrednjih poudarkov konference.
Konferenca v Sloveniji je po njenem mnenju pomemben dogodek, ki potrjuje zaupanje v slovenske strokovnjake. “To je priznanje, da smo pomembna in zaupanja vredna strokovna institucija na evropski ravni. Hkrati je to priložnost za naše strokovnjake, da predstavijo svoje dosežke in projekte,” je povedala.
Hitrost razvoja in izzivi pri interpretaciji podatkov
Meteorologinja ARSO Tanja Cegnar je izpostavila, da je razvoj umetne inteligence na področju meteorologije izjemno hiter. “Nihče med nami si danes ne zna predstavljati, kaj bo ta tehnologija pomenila čez pet let, tako za naše delo kot za storitve, ki jih ponujamo,” je dejala.
Na konferenci so strokovnjaki prav tako poudarjali pomen tega, kako znanost približati ljudem ter kako izbirati zanesljive podatke. Cegnarjeva je opozorila, da je zaradi obilice informacij, ki so danes na voljo na spletu, včasih težko ločiti prave podatke od napačnih ali zavajajočih. “Veliko ljudi se danes odloči preveriti vremenske napovedi na različnih spletnih straneh ali aplikacijah, a rezultati so pogosto različni. Zato moramo ljudem pomagati razumeti, katerim informacijam lahko zaupajo,” je poudarila.
Preberite več:
Mojca Dolinar je ob tem spregovorila tudi o izzivih pri izdajanju rdečih vremenskih opozoril ob napovedi ekstremnih padavin. “Odločitev za rdeče opozorilo je vedno zelo zahtevna, saj vemo, da s tem sprožimo ukrepe tudi drugih služb. Pri tem smo zelo previdni, ker se zavedamo, kako pomembna je odgovornost,” je pojasnila. Dodala je, da so ekstremni vremenski dogodki še vedno delno nepredvidljivi in da je treba sprejeti določeno stopnjo negotovosti. Primer podobnega dogodka na Hrvaškem, ki se je zgodil le nekaj kilometrov stran, je to še posebej jasno pokazal.
