Generativno umetno inteligenco danes uporablja več kot polovica slovenskih uporabnikov interneta, tretjina zaposlenih pa jo vključuje v svoje delo. Raziskava Centra za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede (FDV) je razkrila, da uporabniki pri delu ciljano uporabljajo orodja, kot so ChatGPT, Gemini, Mistral in Copilot, predvsem za izboljšanje kakovosti dela in prihranek časa.
Lani je generativno umetno inteligenco uporabljalo 51 odstotkov anketiranih, od tega 14 odstotkov rednih uporabnikov tudi plačljivih orodij, bodisi zasebno ali v delovnem okolju. Primarno orodje ostaja ChatGPT, ki je izbran s strani 83 odstotkov uporabnikov, sledijo Copilot, Grok, Gemini, DeepSeek in Claude.
Med zaposlenimi je približno tretjina dejansko vključila generativno umetno inteligenco v svoje delovne procese. Ti poročajo o izboljšavah kakovosti in občutnem prihranku časa, kjer polovica ocenjuje, da jim orodja prihranijo vsaj 11 odstotkov delovnega časa. Dijaki in študentje so še bolj zadovoljni, saj prihranijo povprečno 25 odstotkov časa.
Najpogosteje se generativna umetna inteligenca uporablja kot zamenjava za spletne iskalnike (29 odstotkov), za iskanje splošnih informacij (27 odstotkov), iz radovednosti (24 odstotkov), pri pisanju besedil (22 odstotkov) in za hitro opravljanje delovnih nalog (21 odstotkov).
Osebna in intimna vprašanja
Zanimivo je, da petina uporabnikov umetni inteligenci zaupa enako ali bolj kot človeškim strokovnjakom, medtem ko jih več kot polovica vendarle še vedno daje prednost strokovnjakom. Generativno umetno inteligenco uporablja tudi več kot tretjina za osebna in intimna vprašanja, desetina pa to počne redno vsaj tedensko.
Za druženje in pogovore se generativna orodja uporabljajo pri 17 odstotkih uporabnikov, od tega jih šest odstotkov to počne vsaj tedensko.
Čeprav se stališča do umetne inteligence izboljšujejo, skoraj polovica uporabnikov izraža zaskrbljenost glede premajhne regulacije. Nasprotno pa tretjina meni, da je regulacije preveč. Okoli polovica anketirancev se strinja, da EU ne sme omejevati razvoja umetne inteligence.
Uporabniki sicer izkazujejo visoko samozavest pri presojanju pravilnosti AI rezultatov, a hkrati ostajajo previdni in zadržani do vpliva na kakovost spletnih vsebin in medosebnih odnosov.
Preberite več:
Približno polovica Slovencev pričakuje, da bodo njihova delovna mesta v prihodnjih petih letih zaradi umetne inteligence doživela pomembne spremembe.
