Italijanska banka UniCredit je napovedala, da bo 28. aprila aktivirala ponudbo za nakup domačega konkurenta Banco BPM. Hkrati je francoska banka Crédit Agricole sporočila, da je prejela odobritev Evropske centralne banke (ECB) za povečanje deleža v isti banki, s čimer bo njen lastniški delež dosegel skoraj 20-odstoten.
Crédit Agricole je glavni vlagatelj v Banco BPM od leta 2022, ko je kupil začetnih 9,2 odstotka tretje največje italijanske banke. Ravno pred tem je propadel prvi poskus UniCredita za prevzem Banco BPM.
Francoska banka je zavrnila možnost, da bi se podala v tekmo z UniCreditom, vendar analitiki menijo, da je Crédit Agricole glavna ovira za ambicije glavnega izvršnega direktorja UniCredita Andree Orcela.
Orcel in UniCredit imata velike ambicije, ki ne zajemajo le Banco BPM. Orcel si prizadeva, da bi UniCredit postal eden ključnih igralcev pri konsolidaciji bančnega sektorja na evropskem trgu. Zato že nekaj časa zasleduje tudi nemško Commerzbank.
Konsolidacija evropskega bančnega sektorja se že nekaj časa obravnava kot način za izboljšanje globalne konkurenčnosti evropskih bank na področju inovacij in investicijskega bančništva. A temu nasprotuje želja po lokalnem nadzoru, oblikovanju nacionalnih prvakov in odpornosti proti čezmejnim združitvam.
Orcelova napoved o nameri nakupa Banco BPM novembra lani je zmotila načrte italijanskega finančnega ministrstva, ki je želelo Banco BPM združiti z Monte dei Paschi di Siena – banko, ki jo je država pred več kot osmimi leti rešila pred propadom.
Da bi okrepil obrambo pred UniCreditom, je Crédit Agricole decembra začel povečevati svoj delež v Banco BPM preko izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer naj bi imel neuradno soglasje italijanske vlade.
Italija je drugi največji trg za Crédit Agricole, takoj za Francijo.
UniCreditova ponudba za Banco BPM znaša 14 milijard evrov, ECB pa je konec marca odobrila začetek postopka prevzema.
Ponudba bo na mizi od 28. aprila do 23. junija. Cilj je Banco BPM integrirati v UniCredit v 12 mesecih, nato pa v naslednjih 12 mesecih doseči popolno sinergijo.
Če bo prevzem uspel, bo UniCredit prehitel Inteso Sanpaolo in z več kot 3.300 poslovalnicami po državi postal največja italijanska banka. Intesa Sanpaolo ta naziv nosi od leta 2020.
Hkrati bi UniCredit postal 14. največja evropska banka. Na 13. mestu bi bila španska banka BBVA, če ji uspe prevzeti Banco Sabadell. Obe združitvi bi predstavljali največji bančni akviziciji v Evropi v tem desetletju.
Crédit Agricole je sicer tretja največja evropska banka po premoženju, za britanskim HSBC in francosko BNP Paribas.
“Evropa potrebuje močnejše in večje banke, ki bi pripomogle k razvoju njenega gospodarstva in konkurenčnosti v primerjavi z drugimi svetovnimi gospodarskimi akterji. UniCredit je s svojim delovanjem v zadnjih treh letih dobro pripravljen na ta izziv,” je ob napovedi nakupa italijanskega tekmeca dejal Orcel.
Orcelova odločnost ni vprašljiva, prav tako ne uspešnost prestrukturiranja UniCredita. Podobno kot pri Banco BPM se je zapletlo tudi pri prevzemu Commerzbanka.
UniCredit je prejšnji mesec prejel dovoljenje ECB za lastništvo do 29,9 odstotka delnic Commerzbanke, a vzdušje v nemški banki in vladnih krogih ni naklonjeno načrtom iz Milana.
Po marčevskih podatkih je imel UniCredit premoženje v vrednosti 816 milijard evrov, Commerzbank pa 555 milijard evrov. Skupaj imata več kot 100.000 zaposlenih.
Ambicije UniCredita glede Commerzbanka segajo v leto 2001, medtem ko je nemška država v času finančne krize morala banko reševati.
Orcel je nedavno izjavil, da lahko UniCredit počaka do leta 2027, preden sprejme dokončno odločitev o prevzemu Commerzbanka.
Preberite več:
Profesor poslovnega prava na frankfurtski univerzi Goethe, Tobias Tröger, opozarja, da evroobmočje zaradi nepopolne bančne unije ni pripravljeno na soočanje s krizo banke v takem obsegu, kot bi nastala po UniCreditovem prevzemu Commerzbanka.
“Razumem zadržke politikov glede čezmejnega združevanja bank pred vzpostavitvijo ustreznega institucionalnega okvira,” je dejal za Reuters.
