Lani je bilo v Sloveniji zaklanih skoraj 44 milijonov perutninskih živali, kar pomeni 3-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Hkrati pa podatki Eurostata in slovenskega Statističnega urada kažejo, da se število živinorejskih živali v Sloveniji in širše v Evropski uniji še naprej zmanjšuje. Ta navidezna nasprotja odražajo kompleksne spremembe v kmetijskem sektorju in proizvodnji mesa.
Zakol perutnine v Sloveniji je lani, po podatkih državnega statističnega urada, dosegel 43,7 milijona živali, s skupno maso očiščenih trupov okoli 78.400 ton, kar je 4 odstotke več kot leto prej. Več kot 99 odstotkov zakola perutnine se je opravilo v klavnicah, le manjši del na družinskih kmetijah.
Nasprotno pa je število zaklanih prašičev upadlo za 3 odstotke na približno 240.000, masa očiščenih trupov pa se je zmanjšala za 2 odstotka. Tudi zakol goveda je bil manjši za 6 odstotkov, z okoli 105.000 zaklanimi živalmi. Zakol ovc in koz je prav tako nekoliko upadel.
Dolgoročni trendi zmanjševanja živinoreje
Podatki Eurostata za leto 2024 kažejo, da se živinorejske populacije v EU zmanjšujejo že več let. Prašiči, govedo, ovce in koze so v zadnjem desetletju upadli za več kot 8 odstotkov, pri kozah celo za več kot 16 odstotkov.
Slovenija sledi tem trendom, kar je posledica sprememb v kmetijski politiki, okoljskih zahtev, gospodarskih pritiskov in sprememb v prehranjevalnih navadah.
Prihodnost kmetijstva zahteva prilagoditve
Zmanjševanje števila živine lahko vpliva na lokalno oskrbo s hrano in poveča odvisnost od uvoza mesa. Hkrati pa odpira priložnosti za razvoj trajnostnih in ekoloških načinov pridelave ter za inovacije v prehranski verigi.
Slovenski kmetje se soočajo z izzivi, kot so staranje prebivalstva na podeželju in pomanjkanje delovne sile, kar dodatno vpliva na strukturo kmetijstva.
Za zagotovitev stabilnosti in trajnosti kmetijstva bodo potrebni usklajeni ukrepi na ravni države in EU. Spodbujanje mladih kmetov, digitalizacija in podpora trajnostnim praksam bodo ključni za prihodnjo konkurenčnost in prehransko varnost.
Čeprav se zakol perutnine v Sloveniji povečuje, dolgoročni trendi zmanjševanja živinorejskih živali ostajajo zaskrbljujoči. Prilagajanje tem spremembam bo odločilno za prihodnost slovenskega in evropskega kmetijstva ter za zagotavljanje kakovostne in trajnostne prehrane.
