Ameriški razvijalec umetne inteligence Anthropic je v novem poročilu razkril zaskrbljujoče vzorce globalne uporabe tehnologije. Analiza dveh milijonov pogovorov z asistentom Claude kaže, da se koristi umetne inteligence nesorazmerno kopičijo v že bogatih gospodarstvih, kar bi lahko obrnilo trende zmanjševanja neenakosti, opazne v zadnjih desetletjih.
Po podatkih četrtega Anthropic Economic Index, objavljenega včeraj, obstaja močna povezava med BDP na prebivalca in uporabo umetne inteligence. Za vsak odstotek višjega BDP na prebivalca je uporaba asistenta Claude večja za 0,7 odstotka. Izrael vodi z indeksom uporabe 7. Sledijo mu Singapur z 4,57, Avstralija z 4,10, Nova Zelandija z 4,05 in Južna Koreja z 3,73. Na drugem koncu lestvice so gospodarstva v razvoju z občutno nižjo uporabo: Indonezija beleži indeks 0,36, Indija 0,27, Nigerija pa zgolj 0,20.
Kot poroča Financial Times, raziskovalci Anthropica opozarjajo, da bi se produktivnostne koristi umetne inteligence lahko koncentrirale v že bogatih regijah, kar bi povečalo globalno gospodarsko neenakost in obrnilo trend približevanja življenjskih standardov, opazen v zadnjih desetletjih. Vzorci uporabe umetne inteligence ponavljajo trende prejšnjih tehnoloških valov, od elektrifikacije do osebnih računalnikov, ko so koristi nesorazmerno pripadle premožnejšim državam.
Poročilo razkriva tudi zaskrbljujoče razlike v načinu uporabe. V državah z višjim dohodkom uporabniki večinoma uporabljajo umetno inteligenco za dopolnjevanje lastnega dela, medtem ko v državah z nižjim dohodkom prevladuje popolna avtomatizacija nalog. V Indiji več kot polovica pogovorov s Claudom zadeva programiranje, v bogatejših državah pa je uporaba razpršena med izobraževanje, znanost in poslovne namene.
Peter McCrory, vodja ekonomskih raziskav pri Anthropicu, je za Axios pojasnil, da je cilj raziskave opremiti oblikovalce politik, raziskovalce in širšo javnost z zadostnimi podatki, da bodo koristi umetne inteligence širše občutene. Anthropic je podatke iz poročila dal na voljo raziskovalcem po vsem svetu.
Znotraj Združenih držav je uporaba prav tako neenakomerna. Washington D.C. vodi z indeksom 3,82, tesno mu sledi Utah z 3,78, Kalifornija doseže 2,13, New York 1,58, Virginia pa 1,57. Analiza kaže, da je delež zaposlenih v računalniških in matematičnih poklicih ključni napovedovalec uporabe umetne inteligence na ravni zveznih držav.
Poročilo prinaša tudi popravljene ocene vpliva na produktivnost. Prvotna ocena, da bi široka uporaba umetne inteligence lahko povečala rast produktivnosti dela v ZDA za 1,8 odstotne točke letno v naslednjem desetletju, je bila ob upoštevanju stopenj uspešnosti nalog znižana na približno 1,0 odstotne točke. Razlog je v tem, da umetna inteligenca pri zahtevnejših nalogah pogosto odpove in zahteva človeški nadzor.
Kljub nižji oceni bi tudi odstotna točka višje letne rasti produktivnosti pomenila vrnitev na ravni, ki jih je ameriško gospodarstvo dosegalo v poznih devetdesetih letih in na prelomu tisočletja. Zdaj že 40 odstotkov zaposlenih v ZDA uporablja umetno inteligenco pri delu, kar je dvakrat več kot leta 2023.
Anthropic je ob poročilu predstavil nove ekonomske kazalnike, ki omogočajo natančnejše spremljanje vpliva umetne inteligence na gospodarstvo. Med njimi so kompleksnost nalog, stopnja izobrazbe uporabnikov in odzivov umetne inteligence, namen uporabe ter stopnja uspešnosti. Analiza razkriva tesno povezavo med zahtevnostjo vprašanj in odgovorov: uporabniki z zahtevnejšimi vprašanji dobivajo bolj izpopolnjene odgovore.
Poročilo razkriva še en vzorec: umetna inteligenca večinoma prevzema naloge, ki zahtevajo višjo izobrazbo. Če bi te naloge odvzeli iz delovnih mest, bi bil povprečni učinek znižanje zahtevnosti preostalega dela, saj bi zaposlenim ostale manj zahtevne naloge. Pri tehničnih pisateljih bi na primer umetna inteligenca prevzela analitične naloge, za ljudi pa bi ostalo risanje skic. Pri upravnikih nepremičnin bi bil učinek obraten: umetna inteligenca bi prevzela računovodske naloge, ljudem pa bi ostala pogajanja in strateško upravljanje.
Združeni narodi so v ločenem poročilu z naslovom “The Next Great Divergence” decembra lani prav tako opozorili na tveganje, da bi umetna inteligenca povečala razlike med razvitimi in državami v razvoju. Philip Schellekens, glavni ekonomist Programa Združenih narodov za razvoj za azijsko-pacifiško regijo, je ocenil, da umetna inteligenca napoveduje novo obdobje naraščajoče neenakosti med državami po letih približevanja.
Anthropic napoveduje redno spremljanje vzorcev uporabe in njihovega vpliva na gospodarstvo. Podjetje je podatke dalo na voljo raziskovalcem, da bi pripravili empirično podlago za politike, ki bi zagotovile, da koristi umetne inteligence ne bi ostale omejene na že bogate regije in visoko usposobljene delavce.
