Nove gospodarske projekcije uradnikov ameriških Zveznih rezerv (Fed) bodo ta teden ponudile doslej najbolj konkreten vpogled v mnenje ameriških centralnih bankirjev o vplivu politik administracije Donalda Trumpa, ki so vnesle negotovost v prej stabilne gospodarske obete.
Vodilni analitiki so znižali pričakovanja glede gospodarske rasti za letos, povečali zaznano tveganje recesije in napovedali višjo inflacijo, saj nove stroge carine Trumpove administracije na uvoz vplivajo na svetovne trge. Hkrati se prihodnji mesec pričakuje dodatna širitev vrtoglavih carinskih tarif.
Začetno stanje, ki so ga oblikovalci politik poimenovali “zlata sredina” stabilne rasti in uravnoteženih tveganj, se vse bolj pomika proti zahtevnejšim scenarijem, še posebej ob naraščajočem občutku negotovosti glede napovedi in nenadnem padcu borz.
“Mehko pristajanje” je še vedno verjetno, saj gospodarstvo še naprej raste, inflacija pa se znižuje proti ciljnima dvema odstotkoma Feda. Kljub temu opažamo nekaj pretresov. Trgovinske vojne in pričakovanja potrošnikov nakazujejo strah pred recesijo in inflacijo. Ni še slabo, a pretresi se kopičijo,” je dejala Beth Ann Bovino, glavna ekonomistka pri U.S. Bank, poroča Reuters. Dodala je, da politika Feda ostaja negotova, ali bodo Trumpovi carinski načrti znova spodbudili cenovne pritiske, ki jih centralna banka poskuša zajeziti.
Med pretrese spada tudi padec ameriških borz, saj je prejšnji teden indeks S&P 500 začasno zdrsnil v tehnično korekcijo, ker je v primerjavi z rekordno ravnjo iz februarja izgubil deset odstotkov vrednosti. Čeprav uradniki Feda pri oblikovanju denarne politike običajno zmanjšujejo pomen sprememb cen imovine, lahko ostri premiki kažejo na izgubo zaupanja in zmanjšano potrošnjo, saj vrednost premoženja potrošnikov upada.
Pričakuje se, da bo Fed ob koncu dvodnevnega srečanja v sredo ohranil svojo referenčno obrestno mero v razponu od 4,25 do 4,50 odstotka. Ta stopnja velja od decembra 2024, ko je Fed v povprečju napovedal dve znižanji obrestnih mer za četrt odstotne točke v letu 2025. Vlagatelji trenutno pričakujejo tri taka znižanja.
Decembra so uradniki ocenili, da bo ameriško gospodarstvo letos zraslo za 2,1 odstotka, ob rahlem zvišanju stopnje brezposelnosti na 4,3 odstotka do konca leta, medtem ko bi Indeks cen potrošnikov (PCE), ki ga Fed uporablja za ohranjanje inflacije pri dveh odstotkih, leto zaključil pri 2,5 odstotka.
A te projekcije so bile pripravljene, še preden so Trumpovi načrti postali bolj konkretni – vključno s podvojitvijo carin na kitajsko blago, novo 25-odstotno carino na uvoženo jeklo in aluminij, 25-odstotno carino na večino blaga iz Mehike in Kanade, ki stopi v veljavo prihodnji mesec, ter z globalnimi “recipročnimi” carinami, ki bi morale odražati carine drugih držav na ameriško blago.
Trumpove poteze so bile deležne primerjav s carinami iz 1930-ih, ki so poslabšale Veliko depresijo. Celo člani njegove administracije so opozorili, da bi lahko sledile boleče prilagoditve.
Mnenje o celotni situaciji bo prek posodobljenih projekcij podalo tudi 19 uradnikov Feda, poroča Reuters. Projekcije bodo objavljene v sredo, skupaj z najnovejšo izjavo o denarni politik. Javne izjave pred srečanjem kažejo na tri možne scenarije: upočasnjevanje inflacije ali slabljenje gospodarstva, kar bi omogočilo nadaljnja znižanja obrestnih mer; inflacija nad ciljem Feda, zaradi česar bi denarna politika ostala restriktivna dlje, kot je pričakovano; ali visoka inflacija in hkrati upočasnjeno gospodarstvo, kar bi Fed postavilo pred dilemo ciljev glede inflacije in zaposlenosti.
V nedavni analizi so ekonomisti Deutsche Bank izpostavili vrsto zahtevnih odločitev, s katerimi se bo Fed soočil. Težko je oceniti, katere posledice carin bodo začasne in katere trajne. Prav tako bi lahko naraščajoča brezposelnost sprva odražala blago oslabitev gospodarstva, ki bi se nato lahko razvila v globljo krizo, če bi odpuščanja povzročila nižje povpraševanje. Slednje bi vodilo v nadaljnja odpuščanja in še šibkejšo gospodarsko aktivnost.
“Ali gospodarstvo ostane odporno in visoka inflacija zadrži Fed pred ukrepanjem, ali pa rezanje državnih izdatkov v kombinaciji s trgovinsko negotovostjo zamrzne zaposlovanje v zasebnem sektorju, kar bi lahko privedlo do nenadnega poslabšanja trga dela in agresivnejšega znižanja obrestnih mer. Določiti, kateri scenarij je pravilen, ni preprosto,” je skupaj z ekipo zapisal Matthew Luzzetti, glavni ameriški ekonomist pri Deutsche Bank.
Čeprav njihov osnovni scenarij ostaja “odpornost rasti in trdovratna inflacija”, pri čemer Fed ohranja trenutne ravni obrestnih mer, so se povečala tveganja recesije. Večje tveganje zaznavajo tudi drugi analitiki.
“Obstaja vse večje tveganje, da bi šok, ki ga na strani ponudbe povzročajo carine, upočasnitev priseljevanja in zmanjšanje državne zaposlenosti ustvarili trajno negativen cikel, ki bo oslabil skupno povpraševanje,” je zapisal Satyam Panday, glavni ekonomist za ZDA in Kanado pri S&P Global Ratings.
Panday verjetnost recesije v ZDA v naslednjih 12 mesecih ocenjuje na 25 odstotkov, kar je dvakrat več od običajne ravni. Ekonomisti v nedavni anketi Reutersa so skoraj soglasno dejali, da so se tveganja recesije povečala.
To morda ne bo takoj razvidno iz novega Povzetka gospodarskih projekcij, ki ga bo Fed objavil v sredo. Ker so nedavni gospodarski podatki še vedno razmeroma solidni, Trumpovi načrti pa v nekaterih primerih še vedno podvrženi pravnim oviram, se številke, ki jih bodo predstavili predstavniki centralne banke, morda ne bodo bistveno razlikovale od decembrskih.
Preberite več:
Gregory Daco, glavni ekonomist v EY, pričakuje, da bo srednja napoved za obrestne mere Feda letos ostala pri dveh znižanjih, kot je bilo napovedano že v decembru, skupaj z rahlo počasnejšim pričakovanem rasti, nekoliko višjo brezposelnostjo in nespremenjeno inflacijo, ki naj bi do konca leta znašala 2,5 odstotka.
Dihotomija mnenj med uradniki pa bi se lahko še povečala, kar bi pomenilo večjo negotovost in tveganje – ta dejavnika sta opazna tudi v rezultatih posebnih anket med oblikovalci politike, objavljenih skupaj z napovedmi.
