Urugvajski parlament je v četrtek kot prvi med državami Mercosurja ratificiral trgovinski sporazum z Evropsko unijo. Spodnji dom je sporazum potrdil z 91 glasovi proti dvema, potem ko je senat to storil že dan prej. Le nekaj ur pozneje je ratifikacijo dokončala še Argentina, kjer je senat glasoval s 69 proti trem. Brazilski spodnji dom je sporazum podprl že v sredo z veliko večino, čaka ga še glasovanje v senatu.
Sporazum, podpisan 17. januarja v Asunciónu po četrt stoletja pogajanj, vzpostavlja eno največjih prostostrgovinskih območij na svetu. Zajema več kot 700 milijonov potrošnikov, dvostranska blagovna menjava pa je leta 2024 po podatkih Sveta EU dosegla 111 milijard evrov. Po začetku veljavnosti se bodo v 15 letih postopno odpravile carine na več kot 90 odstotkov medsebojnega izvoza. EU bo lažje izvažala avtomobile, stroje, zdravila in vina v Južno Ameriko, južnoameriški proizvajalci mesa, sladkorja, riža in soje pa bodo pridobili ugodnejši dostop do enotnega trga.
Južnoameriške države so ratifikacijo pospešile kljub zapletom na evropski strani. Evropski parlament je 21. januarja s tesnim izidom 334 proti 324 glasovom zadevo posredoval Sodišču EU, ki naj presodi, ali je sporazum skladen z evropskimi pogodbami. Postopek bi lahko trajal do dve leti. Pri glasovanju v Svetu EU so proti bile Francija, Avstrija, Madžarska, Irska in Poljska, Belgija se je vzdržala.
Urugvajski zunanji minister Mario Lubetkin je ratifikacijo označil za zgodovinsko in za signal Evropi, ki jo južnoameriške države obtožujejo zavlačevanja. Argentinski senator Francisco Paoltroni pa je sporazum opisal kot pot do dokončnega razvoja republike.
Evropska komisija ima možnost, da trgovinski del sporazuma začne začasno uporabljati, še preden se Sodišče EU izreče. Kot je po poročanju Reutersa povedal podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič, bi morala biti EU pripravljena, ko bodo partnerji iz Mercosurja zaključili ratifikacijo. Zamuda je draga: po ocenah bruseljskega inštituta ECIPE je EU med letoma 2021 in 2025 zaradi neratifikacije sporazuma izgubila 291 milijard evrov bruto domačega proizvoda.
