Evropska unija je januarja uvozila le 179.877 ton dušičnih gnojil, v primerjavi z 1.183.728 tonami januarja lani. Uvoz je torej padel na manj kot 16 odstotkov običajne ravni, kar po podatkih Evropske komisije pomeni več kot 80-odstotni zlom dobavnih tokov. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je ob tem vlado pozvala k takojšnjemu ukrepanju, saj slovensko kmetijstvo na tem področju po njenih navedbah nima zadostnih rezerv.
Glavni sprožilec je Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki od 1. januarja 2026 od uvoznikov zahteva nakup ogljičnih kuponov po ceni, vezani na evropski sistem trgovanja z emisijami. Gnojila so ena od šestih skupin blaga, za katere CBAM velja. Poleg tega so od julija 2025 v veljavi tudi progresivne carine EU na ruska in beloruska gnojila, ki trenutno znašajo med 40 in 45 evrov na tono, do leta 2028 pa bodo narasle na 315 do 430 evrov na tono. Po podatkih Evropskega parlamenta je Rusija leta 2024 še predstavljala 30 odstotkov vsega uvoza uree in dušičnih gnojil v EU, v skupnem obsegu 4,4 milijona ton in vrednosti 1,5 milijarde evrov.
Posledice so že oprijemljive. Kot opozarja evropsko združenje kmetov in zadrug Copa-Cogeca, dušična gnojila predstavljajo približno 46 odstotkov celotne porabe gnojil v EU, več kot 30 odstotkov teh količin pa je bilo tradicionalno uvoženih. Zaloge v članicah pokrivajo le med 45 in 50 odstotkov potreb za letino 2026, v Italiji in na Irskem še občutno manj. Cene gnojil so bile januarja 25 odstotkov višje od povprečja leta 2024, gnojila pa predstavljajo med 15 in 30 odstotkov vseh vhodnih stroškov kmetijske pridelave. Sektor poljščin se po navedbah Copa-Cogece že tretje leto zapored sooča z negativnimi maržami. Združenje zato od Evropske komisije zahteva takojšnjo začasno ustavitev CBAM za gnojila.
KGZS opozarja, da so slovenski kmetje porabo dušika zmanjševali že med letoma 2021 in 2023, predvsem zaradi visokih cen energentov in splošne negotovosti na trgih. Leta 2024 se je poraba le rahlo stabilizirala, a ostala pod predkriznimi ravnmi. Slovensko kmetijstvo tako v novo krizo vstopa brez prilagoditvenih rezerv, kar po oceni zbornice pomeni neposredno tveganje za zmanjšanje pridelave hrane. KGZS od vlade pričakuje jasno javno opredelitev do nastale situacije, aktivno pobudo Slovenije na ravni EU za začasno zadržanje izvajanja CBAM za gnojila, pripravo nacionalnih interventnih ukrepov in vzpostavitev krizne koordinacije s sektorjem za sprotno spremljanje zalog.
Evropska komisija medtem gradi dolgoročne alternative. V začetku februarja je sprejela nova pravila o uporabi gnojil iz predelanega živinskega gnoja (RENURE), ki naj bi zmanjšala odvisnost od uvoženih mineralnih gnojil. Kako hitro bodo te rešitve na voljo kmetom, pa ostaja odprto vprašanje, saj morajo države članice pravila še prenesti v nacionalno zakonodajo.
