Uvoz orožja v Evropo se je potrojil, Slovenija naroča nemško protiletalsko obrambo in francoske havbice

Evropske države so v obdobju 2021–25 uvozile trikrat več velikih orožarskih sistemov kot v predhodnem petletju in prvič od šestdesetih let prejšnjega stoletja postale največja regionalna prejemnica orožja na svetu, izhaja iz poročila Stockholmskega mednarodnega inštituta za raziskovanje miru (SIPRI). Globalni obseg prenosov orožja med državami je v istem obdobju narasel za 9,2 odstotka, največ od leta 2015.

Porast je v največji meri posledica dobav Ukrajini, ki je z 9,7-odstotnim deležem globalnega uvoza postala največja svetovna uvoznica orožja. Med leti 2016 in 2020 je njen delež znašal 0,1 odstotka. Skupni uvoz 29 evropskih članic Nata je poskočil za 143 odstotkov, 58 odstotkov dobav pa je prišlo iz ZDA.

Slovenija ni med 40 največjimi svetovnimi uvoznicami, a baza SIPRI za obdobje 2021–25 beleži vrsto naročil za temeljito posodobitev Slovenske vojske. Iz ZDA je Slovenija naročila 123 oklepnih vozil L-ATV, iz Italije dve transportni letali C-27J Spartan in šest helikopterjev AW-139. Od leta 2024 pa se je težišče naročil premaknilo na oborožitev, ki jo Nato šteje med prednostne. Iz Nemčije je Slovenija naročila protiletalski raketni sistem IRIS-T SL z raketami IRIS-T SLM, iz Francije pa 12 samohodnih havbic CAESAR kalibra 155 milimetrov in prenosne rakete Mistral za bližnjo protiletalsko obrambo.

Med slovenskimi sosedami izstopa Madžarska, ki se je z 998-odstotno rastjo uvoza uvrstila na 35. mesto med globalnimi prejemnicami. Njene glavne dobaviteljice so bile Nemčija (43 odstotkov), ZDA (16) in Francija (10). Podatki SIPRI za leto 2025 vključujejo tudi madžarsko naročilo 44 tankov Leopard-2A8 iz Nemčije.

Hrvaška, ki prav tako ni na seznamu 40 največjih, je v obdobju 2021–25 izvedla največjo oborožitveno posodobitev v svoji zgodovini. Iz Francije je naročila 12 večnamenskih letal Rafale, katerih dostava se je začela letos, pa tudi 18 havbic CAESAR in 60 raket Mistral. Iz ZDA je naročila 67 bojnih vozil pehote Bradley, 10 helikopterjev Black Hawk, 8 raketnih sistemov HIMARS in 288 vodenih raket GMLRS ter 1.703 protitankovskih raket TOW-2B. Iz Nemčije je letos naročila 44 tankov Leopard-2A8, iz Turčije pa 6 bojnih dronov Bayraktar TB-2.

Srbija se je uvrstila na 37. mesto z 0,6-odstotnim deležem globalnega uvoza in 195-odstotno rastjo. Struktura njenih dobaviteljev se razlikuje od vseh drugih evropskih držav. 61 odstotkov srbskega uvoza orožja je v obdobju 2021–25 prišlo s Kitajske, 12 iz Francije in 7 iz Rusije. Srbija je po podatkih SIPRI druga največja prejemnica kitajskega orožja na svetu, za Pakistanom, ki prejema 61 odstotkov kitajskega izvoza. Nobena druga evropska država nima Kitajske za prevladujočo dobaviteljico.

ZDA so utrdile položaj vodilne izvoznice orožja z 42-odstotnim deležem svetovnega izvoza, 27 odstotkov več kot v predhodnem petletju. Prvič v dveh desetletjih je največji del ameriškega izvoza šel v Evropo (38 odstotkov), ne na Bližnji vzhod. Francija je z 9,8-odstotnim deležem ostala na drugem mestu, Rusija pa je zabeležila najgloblji padec med vodilnimi izvoznicami – njen delež se je skrčil z 21 na 6,8 odstotka (–64 odstotkov), predvsem zaradi zmanjšanih dobav Alžiriji, Kitajski in Egiptu.

Po navedbah avtorjev poročila odprtih naročil napovedujejo, da se bo trend nadaljeval. Samo pri ZDA je do konca leta 2025 čakalo na izvoz 936 bojnih letal, pri Franciji najmanj 180, Južna Koreja pa je imela v knjigah naročil 820 tankov in več kot 1.100 topniških sistemov.