V 29 evropskih državah primanjkuje delovne sile, a ženske in mladi ostajajo brez dela

Sedma izdaja poročila Evropske delovne agencije razkriva strukturna neskladja, pri čemer le 5,6 odstotka odraslih Evropejcev obvlada osnovne digitalne veščine, sektor prevoza pa se sooča s kritičnim pomanjkanjem voznikov.

Evropska delovna agencija je objavila sedmo izdanje poročila o neravnovesjih na trgu dela v okviru serije EURES, ki prinaša celovitejšo sliko stanja zahvaljujoč novim metodološkim pristopom. Po ugotovitvah agencije trg dela v Evropi vse bolje deluje, stopnje zaposlenosti so občutno višje kot pred leti, a neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem vztrajajo in bodo po vsej verjetnosti vztrajala še naprej.

Razloge za trajno neskladje poročilo pripisuje več vzporednim dejavnikom: demografskim spremembam in staranju prebivalstva, tehnološkemu napredku, zelenim in digitalnim prehodom ter neuspešnemu poudarjanju privlačnosti določenih poklicev, zaradi česar ključni sektorji ostajajo brez kadrov. Med poklici z najizrazitejšim pomanjkanjem so po podatkih agencije varilci, zdravstveni delavci, kuharji in električarji, medtem ko je presežek delovne sile največji v administrativnih in podobnih poklicih, ki jih po ugotovitvah poročila najbolj ogrožajo aplikacije umetne inteligence.

Rodna neravnoteža ostaja izrazita. Ženske predstavljajo le 29 odstotkov zaposlenih v poklicih s pomanjkanjem, zlasti v tradicionalno moških sektorjih kot sta gradbeništvo in strojništvo. Na drugi strani pa ženske predstavljajo kar 62 odstotkov zaposlenih v poklicih s presežkom, zlasti na administrativnih položajih. Mladi so prav tako prizadeta demografska skupina, opozarja poročilo, saj njihova prisotnost v poklicih s pomanjkanjem ostaja omejena, kar vzbuja zaskrbljenost glede prihodnosti, ko se bodo starejši delavci upokojili.

Digitalne veščine so šibka točka evropske delovne sile. Po podatkih Evropske delovne agencije ima trenutno le 5,6 odstotka odraslih Evropejcev osnovne digitalne veščine, kaj šele napredne kompetence, ki jih zahteva današnji trg dela. Po ocenah analitikov iz Svetovnega gospodarskega foruma se bo do leta 2030 spremenilo 39 odstotkov temeljnih veščin delovne sile, predvsem zaradi avtomatizacije in umetne inteligence.

Medtem ko je prejšnja izdaja poročila podrobno analizirala pomanjkanje v gradbeništvu, se letošnja osredotoča na sektor prevoza in skladiščenja, ki se že dlje časa nahaja sredi kadrovske krize. Od pandemije covida-19 število voznikov tovornjakov ostaja nizko, medtem ko naročila strank naraščajo. Krizo v sektorju poročilo pripisuje predvsem neuspehu pri pridobivanju novih in mlajših delavcev, upokojevanju starejših pa sledijo prazna delovna mesta. Po podatkih Evropske federacije transportnih delavcev je več kot tretjina voznikov tovornjakov v EU starejših od 55 let, med vozniki v potniškem prometu pa je le 6 odstotkov mlajših od 25 let.

Delovni pogoji v sektorju veljajo za neprivlačne: dolgi delovni čas, socialna izolacija in varnostne težave odvračajo mlade od kariere v prevozu. Poročilo je razkrilo tudi težave z neprijavljenim delom in lažnim samozaposlovanjem, ki dodatno škodujejo ugledu sektorja. Čeprav sektor prevoza in skladiščenja zaposluje 5,2 odstotka vseh delavcev v EU, nanj odpade kar 9,2 odstotka nezgod pri delu, ki povzročijo vsaj štiridnevno nezmožnost za delo, opozarja Evropska federacija transportnih delavcev.

Poročilo predlaga vlaganje v veščine ter pripravljanje ljudi na digitalno preobrazbo. Pobude, kot je Unija veščin, izboljšujejo kakovost izobraževanja in usposabljanja ter spodbujajo vseživljenjsko učenje. Povečanje udeležbe v izobraževanju s področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike bo po pričakovanjih agencije zmanjšalo razlike med generacijami in spoloma ter ponudilo več kariernih možnosti.

Slovenija se sooča s podobnimi težavami. Po podatkih EURES so v letu 2024 med poklici z največjim pomanjkanjem v Sloveniji gradbeni delavci, kovinski in strojni delavci ter zdravstveni strokovnjaki, medtem ko presežek beležijo pravni, družboslovni in kulturni strokovnjaki ter administrativni uslužbenci. Analiza Zavoda za zaposlovanje kaže na demografsko krizo, ki se odraža v nizki brezposelnosti, pomanjkanju delovne sile in povečanju števila delovno aktivnih predvsem na račun tujih državljanov.

Po podatkih Statističnega urada je bilo avgusta 2024 med vsemi zaposlenimi kar 15,8 odstotka tujcev, od tega 87 odstotkov iz tretjih držav. V obdobju 2025–2029 bo po projekcijah Zavoda za zaposlovanje povprečno letno povpraševanje po delovni sili pri okoli 23.600 osebah presegalo ponudbo, ki bo znašala le 18.400 oseb. Najbolj bo primanjkovalo univerzitetno izobraženih kadrov, zlasti učiteljev, vzgojiteljev in zdravnikov, katerih pomanjkanje je po ocenah zavoda ocenjeno na petkratnik razpoložljive ponudbe.