Dobrih 36 ur po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran je nafta Brent v ponedeljek zjutraj dosegla 82,37 dolarja za sod, kar je 13 odstotkov več kot ob petkovem zaključku trgovanja. Po poročanju Bloomberga gre za največji dnevni skok v štirih letih. Do popoldanskih ur po srednjeevropskem času se je rast umirila na okrog osem odstotkov, Brent se je ustalil med 78 in 80 dolarji, a trgi ostajajo na trnih.
Ameriška referenčna nafta WTI se je ob 15.30 po srednjeevropskem času gibala pri okrog 72 dolarjih za sod. Toliko je nazadnje stala poleti lani.
Toda skok nafte je le uvod v to, kar se je zgodilo na trgu plina. QatarEnergy je v ponedeljek sporočila, da je ustavila proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) v obratih Ras Laffan in Mesaieed, potem ko sta iranska brezpilotnika zadela objekte na obeh lokacijah. Ras Laffan je največji izvozni terminal UZP na svetu, skozi njega poteka okrog petina svetovnih dobav. Evropske terminske pogodbe za plin so po tej novici strmo narasle. Referenčna cena na nizozemski borzi TTF je poskočila na 45,46 evra za megavatno uro, dan prej se je gibala pod 32 evri. Kot poroča Bloomberg, gre za skok nad 50 odstotkov in najostrejši dnevni premik od avgusta 2023. Britanske terminske pogodbe za plin so se odzvale podobno. CNBC navaja, da so delnice ameriških izvoznikov UZP Cheniere Energy in Venture Global v predtržnem trgovanju pridobile med sedem in 16 odstotkov.
Od Katarja do Kurdistana
Tarča iranskih povračilnih napadov ni bila le Katar. Savdskoarabsko rafinerijo Ras Tanura, ki jo upravlja Saudi Aramco, sta v ponedeljek zadela dva brezpilotnika. Savdska protiletalska obramba ju je sicer prestregla, a drobci so zanetili manjši požar. Aramco je iz previdnosti zaustavila obratovanje. Rafinerija po navedbah Reutersa predeluje 550.000 sodov na dan in je obenem eden najpomembnejših izvoznih terminalov za savdsko surovo nafto iz nahajališča Ghawar, največjega konvencionalnega naftnega polja na svetu. Napad na Ras Tanuro je prvi neposredni iranski udar na zalivsko energetsko infrastrukturo.
Norveško naftno podjetje DNO je iz varnostnih razlogov zaustavilo proizvodnjo v iraškem Kurdistanu, ki obsega okrog 200.000 sodov na dan. Izrael je ustavil črpanje na več plinskih poljih, ki oskrbujejo tudi Egipt. V Kuvajtu so na rafinerijo Ahmadi padli drobci prestreženega brezpilotnika in ranili dva delavca.
Sredi vsega tega je Hormuška ožina, čeprav formalno še odprta, praktično zaprta za komercialni promet. Skozi njo dnevno sicer poteka okrog 15 milijonov sodov nafte in petina svetovnega izvoza UZP. Analitik Jorge Leon iz Rystad Energy govori o “dejanskem prenehanju prometa”. Po podatkih agencije Reuters je najmanj 150 tankerjev, naloženih s surovo nafto in UZP, zasidrano v odprtih vodah na obeh straneh ožine. Iranske Revolucionarne garde so prek radijskih frekvenc opozarjale ladje, da prehod ni dovoljen. Iranski zunanji minister je v nedeljo zatrdil, da Teheran “trenutno nima namena” zapreti plovne poti, a ladjarji njegovi besedi ne zaupajo. Kontejnerski prevoznik Maersk je prekinil vse prevoze skozi ožino do nadaljnjega, MSC je ustavil sprejemanje novih naročil za Bližnji vzhod, grško ministrstvo za pomorstvo pa je svetovalo vsem ladjam, naj se izogibajo Perzijskemu zalivu. Agencija S&P Global Energy je v ponedeljek prenehala sprejemati ponudbe za naftne sorte, ki morajo tranzitirati skozi ožino, vključno z referenčno dubajsko nafto. Moteno je torej celo določanje cen za celotno bližnjevzhodno regijo.
Borzni padci, zlato v zelenem
Panevropski indeks STOXX 600 je do zgodnjega popoldneva izgubil 1,2 odstotka. Kot poroča CNBC, je nemški DAX zdrsnil za 1,9 odstotka, pariški CAC 40 za 1,7 odstotka, londonski FTSE 100 za en odstotek, japonski Nikkei pa za 1,3 odstotka. Borzišča v Združenih arabskih emiratih in Kuvajtu so trgovanje začasno prekinila.
Rasle so le delnice naftnih in obrambnih podjetij. Norveška Equinor in Vår Energi sta poskočili za pet oziroma šest odstotkov, britanski BAE Systems za pet, švedski Saab za tri, ExxonMobil in Chevron pa sta pred odprtjem newyorške borze beležili rast. Zlato je pridobilo 2,3 odstotka.
V to vzdušje je padla še nedeljska odločitev kartela OPEC+, ki predvideva povečanje proizvodnje za 206.000 sodov na dan od aprila. Sporazum so po navedbah Bloomberga podpisali Savdska Arabija, Rusija, Irak, ZAE, Kuvajt, Kazahstan, Alžirija in Oman, dvig pa je nekoliko večji, kot so pričakovali trgi. Toda pri Kpler poudarjajo, da je velik del prostih zmogljivosti kartela skoncentriran ravno v Savdski Arabiji in ZAE, torej v državah, ki jih zdaj zadeva iranski odziv. Obenem ta nafta v primeru nedelujoče Hormuške ožine sploh ne more doseči svetovnih trgov. Savdski naftovod Vzhod-Zahod z zmogljivostjo sedem milijonov sodov dnevno in emiratski cevovod Fujaira bi sicer omogočila delno preusmerjanje, a terminalska infrastruktura ne dopušča polne nadomestitve.
Ocene analitikov se razhajajo. Citi pričakuje, da se bo Brent ta teden gibal med 80 in 90 dolarji za sod. JP Morgan svari, da bi tri do štiri tedne trajajoče onemogočanje prometa skozi ožino prisililo zalivske proizvajalce k zaustavitvi črpanja in potisnilo cene nad 100 dolarjev. Goldman Sachs ugotavlja, da svetovne vidne zaloge nafte znašajo 7,8 milijarde sodov oziroma 74 dni potrošnje, kar je blizu zgodovinskemu medijanu in bi moralo ublažiti najhujše scenarije.
“Trgi priznavajo resnost konflikta, a obenem signalizirajo, da gre za zdaj za geopolitični šok, ne za sistemsko krizo,” je za Reuters ocenila Priyanka Sachdeva, višja analitičarka pri Phillip Nova. Drugačno sliko riše analitičarka podjetja Kpler. Po njeni oceni ne gre le za premijo na tveganje: “Fizični sodi so prizadeti v realnem času. Gre za dejansko motnjo dobav.”
Hamad Hussain, ekonomist pri Capital Economics, je za Al Jazeero ocenil, da bi trajnejša rast cen nafte na 100 dolarjev za sod globalni inflaciji dodala 0,6 do 0,7 odstotne točke. Za Evropo, ki je po prekinitvi ruskih plinovodnih dobav postala odvisna od uvoza UZP, je zaustavitev katarskih obratov posebej boleča. Katar je eden ključnih dobaviteljev, ki je evropskim državam pomagal nadomestiti ruski plin.
Predsednik Trump je nakazal, da bi lahko vojaške operacije trajale tedne. Iran med povračilnimi napadi ne popušča. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je sporočila, da je v stiku z velikimi bližnjevzhodnimi proizvajalci in pripravljena usklajati sproščanje strateških zalog razvitih držav. Naslednje zasedanje OPEC+ bo 5. aprila, a se kartel lahko sestane tudi prej. Kot opozarja Stephen Innes iz podjetja SPI Asset Management: “Petina svetovne nafte in UZP se pretaka skozi Hormuško ožino. To ni obskuren preliv. To je aorta globalnega energetskega sistema.”
